Židan glede terana ne izključuje možnosti tožbe proti Bruslju

Bruselj − V sagi o teranu se začenja nova epizoda, ki je v Sloveniji povzročila veliko zaskrbljenost in razlage, da je eno od hrvaških nagajanj Ljubljani obrodilo sadove v Bruslju.  

Ker v dvostranskih pogovorih med Ljubljano in Zagrebom, ki so trajali dve leti, ni bilo napredka, se je evropska komisija po navedbah virov odločila, da bo na začetku leta začela postopek za sprejetje ureditve, s katero bi Hrvaški glede terana omogočila izjemo z uporabo naziva teran kot sorte vinske trte.

Slovenija je sicer zaščitila uporabo imena teran, ki se lahko uporablja zgolj za vino s slovenskega Krasa. Kljub temu v evropski komisiji opozarjajo, da je teran na Hrvaškem sorta trte. Zaradi tega je po presoji Bruslja v skladu s pravili dopuščena izjema od zaščitene označbe porekla, ki jo je registrirala Slovenija.  

Izjema bi morala biti dana za vino z zaščitenim poreklom, poimenovanim Hrvatska Istra, ki se na omejenem območju v velikosti 300 hektarov prideluje iz trte teran. Na Hrvaškem sicer proizvedejo 18.000 hektolitrov takega vina, kar je poldrugi odstotek celotne hrvaške proizvodnje vina. Na Krasu se teran pridobiva iz sorte refošk.  

Več kot 50 primerov izjem

Na hrvaških etiketah bi bilo v skladu z bruseljskimi tolmačenji na vrhu kot zaščiteno ime vina napisano Hrvatska Istra. Pod napisom bi lahko z manjšimi črkami kot sorto trte (ki je že uvrščena na seznam mednarodne organizacije za vina) napisali teran.

V evropski komisiji opozarjajo, da je v EU na področju vin več kot 50 primerov takšnih izjem in da so običajna pot za reševanje nesoglasij. Sloveniji je dovoljena takšna izjema od zaščitenih označb za beli pinot (Burgundija v Franciji) in modro frankinjo (Frankovsko v Nemčiji). Slovenija in Hrvaška pa sta, denimo, skupaj zaščitili označbo za istrski pršut. 

Kršenje pravnega reda EU

Bruselj sicer sproža takšne postopke, ker mora zagotoviti spoštovanje EU. Tudi Hrvaško pozivajo, naj ustavi predlog zakonodaje o označevanju vin, vključno z navedbo sorte vina, ker se pripravlja rešitev s Slovenijo na evropski ravni.   

Kot je septembra poročala Delova novinarka Marjeta Šoštarič, v hrvaških trgovinah še vedno prodajajo hrvaško vino z oznako teran, čeprav ni bilo pridelano na Kraški planoti, kot to zahteva pravni red EU in se je 30. junija izteklo obdobje, v katerem so lahko tamkajšnji pridelovalci še prodajali zaloge svojega vina, poimenovanega teran.

Židan glede terana ne izključuje možnosti tožbe proti Bruslju

Kmetijski minister Dejan Židan je razočaran nad odločitvijo Evropske komisije in zagotvalja, da če bo prišlo do sprožitve postopka za odobritev te izjeme, bo Slovenija, kot je napovedal, uporabila vsa pravna sredstva za zaščito slovenskih proizvajalcev, ne izključuje niti možnosti tožbe proti komisiji.

»S takšnimi nevarnimi potezami se maje ugled Evropske komisije v Sloveniji. Slovenija ne more pristati, da se tako obnaša do nas,« je še povedal Židan. »Če bo šla komisija po tej poti naprej, bo prišla na evropsko sodišče, kjer bo v precej nemogočem položaju,« je poudaril Židan. Bruselj po njegovih besedah takšne izjeme ne more dovoliti tri leta in pol po vstopu Hrvaške v EU.

S takšno potezo bi komisija zaobšla institut pristopnih pogajanj. Za vsako izjemo od pravnega reda mora država namreč zaprositi v času pristopnih pogajanj, Hrvaška pa v tistem času ni zaprosila za trajno izjemo pri uporabi imena teran, je dejal minister.

Če bo komisija vendarle začela postopek za trajno izjemo, bi, tako Židan, »legalizirala hrvaške kršitve, čeprav bi morala biti varuh pravnega reda EU«. Dodal je, da bi komisija s takšno potezo prekoračila svoja pooblastila.

Minister je o teh informacijah že obvestil predsednika vlade Mira Cerarja, o tem pa bo na seji v četrtek govorila tudi vlada.