Burno dogajanje med socialisti po fiasku v Krškem

Ljubljana – V IDS so potrebovali tri mesece za sklenitev dogovora o rešitvi zagate, v kateri so se znašli po prekinjenem kongresu aprila. Po dolgih in napornih pogajanjih so se različne frakcije dogovorile, da novih organov ne bodo volili na kongresu, ampak dopisno, odločitev o morebitnem povezovanju v Združeno levico pa bodo sprejemali na predvidenem kongresu septembra. Od volitev v svet IDS je odvisna tudi politična prihodnost Luka Mesca.


Čeprav v vodstvu Iniciative za demokratični socializem ne želijo komentirati priprav na volitve v organe stranke, so nam sogovorniki iz lokalnih odborov stranke potrdili informacije, da bodo volitve potekale teden dni od ponedeljka, 6. julija, naprej. S tem bodo v tej stranki, ki se predstavlja za jedrno stranko koalicijskih strank v Združeni levici (poleg IDS jo tvorijo še TRS, DSD in 4. skupina), izvedli opravila, ki bi jih morali že pred tremi meseci na kongresu v Krškem. Osnovni razcep v stranki je nastal zaradi projekta združevanja IDS z drugimi partnerji v koaliciji v enotno stranko Združena levica. Temu nasprotuje močna lokalna struktura IDS, ki zavrača centristično, parlamentarno in hierarhično organiziranost in bolj stavi na razpršeno lokalno delovanje, blizu ljudem.

Oster konflikt

Na volitvah, ki bodo potekale teden dni, se bodo (v grobem) pomerile centristične sile, ki jih predstavljata koordinator stranke Luka Mesec (tega voli svet stranke) in poslanska skupina ZL, v kateri ima IDS od šestih tri poslance – poleg Mesca še Mateja T. Vatovca in Miho Kordiša. Na drugi strani so lokalni odbori IDS, ki so svojo moč in številnost pokazali na propadlem kongresu. Iz tega tabora namreč letijo očitki proti poslanski skupini ZL, da so po spoznanju, da nimajo dovolj velike podpore med delegati, sprovocirali prekinitev kongresa in si s tem kupili čas za krepitev politične moči v stranki.

V IDS so pred volitvami v organe stranke izjemno skrivnostni, a je kljub temu v javnost pricurljalo nekaj informacij, ki so po naših preverjanjih avtentične. Člana kadrovske komisije IDS Blaž Jelenc, ki ni želel komentirati zadeve, in Mario Vladić sta namreč v interni korespondenci IDS sredi junija opozorila na nenavadno velik priliv prošenj za včlanitev v stranko, kar da je glede na običajen interes potencialnih članov dokaj nenavadno, zato sta opozorila na sum organiziranega »včlanjevanja slamnatih članov pred bližajočim se kongresom in volitvami v nove organe stranke«. V IDS imajo namreč pravilo, da vsak član stranke neposredno glasuje v organe stranke (nekatere stranke imajo urejeno glasovanje prek delegatskega sistema).

Lokalci proti centristom

Na ta problem opozarja tudi Borut Kolar iz lokalnega odbora Beltinci, ki govori tudi v imenu prekmurskih članov IDS. »Skrb vzbujajoče so informacije, da se povečuje članstvo v IDS iz vrst nekdanje LDS, Zaresa in še koga,« pravi Kolar. V Prekmurju imajo socialisti, kot si pravijo v IDS, drugačno vizijo razvoja od centristov v Ljubljani, dodaja. »Kaj se bo zgodilo na volitvah in kasneje na kongresu, nihče ne ve, morda bo septembra bolj jasno. A nam v Prekmurju je jasno, da delamo dolgoročno na lokalni ravni. Borimo se za delavstvo in socialno deprivilegirane ljudi. Naša perspektiva je v močnem lokalnem delovanju, v Beltincih smo tretja najmočnejša stranka in prizadevali si bomo za to, da se okrepimo. Dogajanje v državnem zboru nas ne zanima, ker nočemo postati podobni strankam, ki jim gre zgolj za ratinge na nacionalni ravni, kar smo spremljali zadnjih 25 let. Čim bolj delovati na lokalni ravni, to je naš fokus, ne državni zbor,« pravi glas iz Prekmurja.

Podobno meni Gregor Kašman, predsednik lokalnega odbora IDS iz Maribora. Po njegovem bo odločanje na volitvah prihodnji teden izjemno pomembno, saj bo iz sestave sveta stranke jasno, v katero smer bo ta krenila. »Doslej so bile napačne domneve, da gre za boj frakcij, ki se borijo za oblast v stranki. Gre za to, da obstajajo resne politične razlike med enimi in drugimi. Tisti, ki bodo dobili večino, bodo imeli podporo članstva za izvajanje programa, ki ga zastopa večina,« nam je pojasnil Kašman. O razpletu volitev ne dvomi. »Ne vem, kaj bo na dopisnem glasovanju, se je pa v Krškem lepo videlo, da je razmerje sil v korist IDS in da v nobenem primeru ne bi bilo izglasovano združevanje v ZL.«

Kaj pa Luka Mesec?

Ravno to vprašanje je tisto, ki najbolj razdvaja socialiste v IDS. Mariborčani so proti zlivanju v ZL, pravi Kašman. »Imamo vizijo povezovanja IDS s partnerji, in ne zlivanja v eno stranko. Večina v IDS je naklonjena povezovanju s progresivnimi silami v Sloveniji, ki jih ni malo: Iskra, Puntarji in drugi, s katerimi se dobro razumemo, denimo sindikati ali zvezo borcev,« še dodaja Kašman.

Luka Mesec, poslanska skupina in predvsem člani v Ljubljani zagovarjajo zlitje stranke IDS v Združeno levico, skupaj s TRS, ki jo vodi poslanka Violeta Tomić, in DSD, ki jo vodi Franci Žnidaršič. DSD se je pred kratkim tudi že preimenovala v ZL-DSD. V obeh koalicijskih strankah bodo še počakali na odločitev IDS, nato pa bi lahko projekt ZL stekel – z IDS ali brez njih. Vprašanje pa je tudi, kakšna bo usoda najprepoznavnejšega »socialista« Luka Mesca. Se bo ob morebitnem porazu podvrgel »partijski disciplini« ali pa bo s skupino somišljenikov zapustil IDS in prestopil v tabor Združene levice?