Dušan Caf: Takšna koncentracija moči je nevarna

Dušan Caf o nasprotovanju koncentraciji pristojnosti za informacijsko družbo in elektronske komunikacije.

pet, 08.07.2016, 12:00

Ljubljana - Vladna koalicija se je junija odločila bliskovito prenesti direktorat za informacijsko družbo pod streho ministra Borisa Koprivnikarja. Pri tem je preslišala proteste Foruma za digitalno družbo, ki združuje tudi nekdanje ministre za informacijsko družbo.

O spremembah pristojnosti bo že prihodnji teden odločal državni zbor. Razloge za nasprotovanje tej naglici pa tudi samemu prenosu pojasnjuje direktor inštituta za digitalno družbo Dušan Caf, ki zastopa Forum.

Zakaj ste proti koncentraciji pristojnosti za informacijsko družbo in elektronske komunikacije pri ministru Borisu Koprivnikarju?

Smo proti nepreglednemu načinu vodenja države ter rokohitrskim spremembam pristojnosti brez analiz in strokovnega premisleka. Ne strinjamo se z ignoriranjem družbenega dialoga in spremembami zakonov brez javnega posvetovanja. Ministrstvo, katerega moto je popolna centralizacija, ne more voditi široke politike informacijske družbe ter biti hkrati osredotočeno na centralizacijo in delovanje državne informatike. Informacijska družba bo podrejena državni informatiki, kar bo imelo dolgoročno negativne učinke na razvoj celotne države. Združevanje politike in njenega izvajanja na enem ministrstvu vodi tudi v nasprotje interesov.

Vlada trdi, da so pristojnosti ministrov njihova interna stvar, o katerih se vedno odloča hitro in brez razprav.

S tem se ne strinjamo. V informacijsko razvitih državah in vodilnih pri digitalizaciji javne uprave politike na teh področjih vodijo z nacionalnim konsenzom. Uspešno in ne le učinkovito delovanje zahteva primerno organizacijo ter sodelovanje in koordinacijo. Ne le znotraj vlade, ampak širše znotraj javne uprave, med vlado in lokalnimi skupnostmi, med javnim in zasebnim sektorjem ter civilno družbo. V Sloveniji tega ni. Ne znotraj vlade ne na drugih ravneh. Razvojnega dialoga preprosto ni.

Pri nasprotovanju ste povezali nekdanjega ministra vlade LDS Pavla Gantarja in ministra vlade SDS Žigo Turka. Še koga?

Podprla sta nas še Jernej Pikalo (SD), ki je bil za informacijsko družbo pristojen v vladi Boruta Pahorja, pa tudi nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

V parlamentu ste svarili pred tveganjem korupcije. V čem je?

Minister za javno upravo bo v shemi, ki jo poskušajo doseči, upravljal denar za državno informatiko, bo največji kupec, ko gre za informacijske tehnologije in elektronske komunikacijske storitve, ter upravljavec enega največjih omrežij elektronskih komunikacij. Določal bo politiko področja, na katerem bo največji kupec, ter (so)določal regulatorni okvir za podjetja, ki so njegovi največji poslovni partnerji. Takšna koncentracija pristojnosti povzroča sistemsko korupcijsko tveganje in je z vidika načel dobrega vodenja države nesprejemljiva.

S spremembo bo Koprivnikarju odvzeta pristojnost za urejanje preganjanja korupcije, ki jo dobi Goran Klemenčič. Je vsaj to dobro?

Ne. Tudi ta primer kaže na nesprejemljivo prakso. Sporno je že prenašanje pristojnosti. Še bolj pa, da se ministri niso posvetovali z organi, na katere se spremembe nanašajo. Ne s komisijo za preprečevanje korupcije ne z Arnesom. To je nedopustno. Organizacija dela vlade je pomembna in mora biti premišljena. V Angliji imajo strokovno službo, ki predlaga organizacijske spremembe, in te mora vlada upoštevati. Minister Koprivnikar pravi, da je pomembno le, da je vlada učinkovita. A to ni vse. Vlada mora biti tudi uspešna, za kar mora biti dobro organizirana in potrebuje dobro delujoče institucije.

Minister vam očita nazadnjaštvo, preprečevanje sprememb, ki so pri informatiki nujne, ker vse bolj zaostajamo.

Ne nasprotujemo spremembam. Predlagamo, da se koordinacija v vladi okrepi, da se določi državni sekretar ali minister brez listnice, ki bi koordiniral to področje. Minister Koprivnikar koordinacije ne izvaja. Dokaz je njegov strateški svet, v katerem je en minister: on sam. Usklajevanje politik informacijske družbe bi lahko prenesli k premieru, podobno kot je v Avstriji, kar omogoča koordinacijo na višji ravni.

Če primerjamo z Luko Koper, kje je več dilem in denarja?

Finančno gre z vidika države za približno enak velikostni razred investicij, če ob Luki upoštevamo še drugi tir. Informacijski in komunikacijski sektor v celoti pa je eden najmočnejših v državi.

Prijavi sovražni govor