Čaka nas varčevanje – povsod in brez izjeme

Denarja ni. Nova vlada prihodnja leta pred hudimi izzivi.

Objavljeno
30. januar 2012 22.02
Mario Belovič, 
Klara Škrinjar, 
Milena Zupanič, notranja politika
Mario Belovič, 
Klara Škrinjar, 
Milena Zupanič, notranja politika
Ljubljana – Že letos se bomo morali odpovedati vsemu, česar ne bomo mogli financirati s tem, kar ustvarimo. Uskladitev, sprejetje in uresničevanje rebalansa bo kritična točka. Tako je ob izvolitvi dejal Janez Janša. Ker bo treba privarčevati približno 800 milijonov evrov, Janšo in ekipo čaka težka naloga.

Temelji za konsolidacijo javnih financ so po načrtih koalicije zakoličeni v varčevanju, postopno izravnanem proračunu in zaustavitvi javnega dolga pri 46 odstotkih BDP. Prvi veliki projekt, ki se ga bo morala lotiti vlada Janeza Janše, je zagotovo rebalans proračuna za letos, pri katerem predvideva za približno 800 milijonov evrov proračunskega prihranka. V koalicijski pogodbi petih strank desne sredine je zapisano, da je treba javne finance konsolidirati predvsem z zmanjševanjem javne porabe in javnih izdatkov, in to predvsem v prvih dveh letih mandata. Rebalans proračuna za 2012 bi tako – po koalicijski pogodbi – javno porabo zmanjšal za vsaj pet odstotkov.

Nihče ne bo izvzet

Kako ta cilj doseči, v koalicijski pogodbi ni konkretno zapisano. Prihodnja vlada pri tem stavi predvsem na to, da bo jasneje določila vsebinske prioritete proračuna in bolje porabila razpoložljive vire. Ob tem je malo verjetno, da bi se – ob takšnem predvidenem obsegu varčevanja – ukrepom lahko v celoti izognili nekateri ključni proračunski porabniki.

Nekateri ključni javni izdatki so sicer zdaj odmerjeni predvsem javnemu sektorju, od plač javnim uslužbencem do delovanja javnih zavodov. Proračun vsako leto skoraj 1,4 milijarde evrov nameni vse bolj zadolženi pokojninski blagajni, še nekoliko višji znesek gre za socialne transferje in pomoči. Državni proračun samo za delovanje občin nameni okoli 3,3 milijarde evrov. Vsi predvideni proračunski izdatki so se lani gibali malo čez deset milijard evrov.

Primerne pokojnine

Pokojninska reforma ni na prvem mestu koalicijskih ukrepov. Pokojninska zakonodaja naj bi bila v tem mandatu prenovljena, in to tako, da bo sistem finančno vzdržen, pokojnine pa primerne. Koalicija se je ob tem zavezala, da pokojnine – tudi ob neugodnih gospodarskih razmerah – ne bodo nižje od 60 odstotkov povprečne plače, dolgoročno pa naj bi se približale 72 odstotkom. Možnost predčasne upokojitve dve leti pred redno pokojnino bi bila omejena.

Manj institucij javne uprave, manj ministrstev

Bolj konkretni so ukrepi v javnem sektorju. Ključna zaveza koalicije je, da se bo »radikalno« in »brezkompromisno« lotila debirokratizacije. Ob tem so konkretno omenjene predvsem odprave administrativnih ovir. Po pregledu vseh institucij javne uprave (organi v sestavi, vladne službe, javne agencije in skladi) je predvideno tudi zmanjšanje njihovega števila, in sicer za najmanj deset odstotkov. Plačna nesorazmerja, ki so predlani privedla do stavke v javnem sektorju, bi bila odpravljena po že sprejetih dogovorih s sindikati, torej čez eno leto, ko bo gospodarska rast presegla dva odstotka BDP.

Nasprotovanja noveli zakona o vladi – predvsem zaradi ukinitve samostojnega kulturnega ministrstva, razdruževanja ministrstva za okolje in prostor ter prenosa pristojnosti tožilcev pod notranje ministrstvo – pa lahko še zapletejo sestavljanje Janševe ministrske ekipe. Novelo zakona morajo poslanci tudi v drugem branju namreč sprejeti z najmanj 46 glasovi, sicer ne bo sprejeta in bo zakon padel.

Konkurenčnost v zdravstvu

Rdeča nit novih nalog na področju zdravstva je uvedba konkurenčnosti na vseh področjih zdravstva, tako pri zbiranju javnih sredstev kot med javnimi zdravstvenimi zavodi. Upravljanje javnih zavodov bo postalo podobno upravljanju gospodarskih družb. Zaposleni bodo nagrajeni po uspešnosti pri delu in kakovosti izidov zdravljenja, kar bi lahko pomenilo, da ne bodo več del sistema javnih uslužbencev. Določeni bodo standardi in normativi zdravniškega dela za osnovno plačo, razmejena javna in tržna dejavnost zavodov.

Najradikalnejša je napoved možnosti, da bi javni denar za obvezno zdravstveno zavarovanje zbiralo več blagajn (zdaj ga ena). Napovedano preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja ni jasno: preoblikovano bo v skladu z direktivami EU tako, da bo zagotovljena košarica pravic iz obveznega zavarovanja. Spremembe bodo tudi pri zavarovanju posameznika: zdrav življenjski slog bo stimuliran, pričakuje se manjše število obiskov zdravnika.