Čakajoč na sklep DTS bo razpravljala še politika

Ljubljana – Ali je v zadevi Škrlec prvi človek tožilstva prestopil mejo, bo danes v nadaljevanju seje poskušal odgovoriti državnotožilski svet (DTS). V ponedeljek je na zahtevo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča začel obravnavati ravnanje Zvonka Fišerja.

Po presoji ministra so doslej v tem primeru mejo prestopili vsi: tako opozicija, ki zahteva izredno sejo, kot Zvonko Fišer, ki je po njegovem napadel protikorupcijsko komisijo (KPK), ker tako generalnemu državnemu tožilcu kot nekdanjemu pravosodnemu ministru Alešu Zalarju pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca pred tremi leti očita korupcijsko ravnanje. Zato bi morali, kot pravi Goran Klemenčič, umiriti žogico in stopiti korak nazaj. Na potezi je DTS, od njega pričakuje utemeljeno odločitev.

Nevarni precedens

Vlada sicer meni, da ni mogoče zanikati, da so bile v postopku imenovanja Boštjana Škrleca nepravilnosti. Pravosodni minister je zato skladno s pristojnostmi, ki jih ima v razmerju do državnega tožilstva, od predsednice DTS Alenke Mežnar zahteval, da pripravi poročilo o ravnanju generalnega državnega tožilca.

DTS je edini organ, ki ima po zakonu izključno pristojnost, da predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca, o čemer potem odloča državni zbor. Glede predloga opozicije, da se vlada loti sprememb zakona o državnem tožilstvu, po katerih bi pravosodnemu ministru in vladi vrnili nekdanje pristojnosti, to je, da lahko predlagata razrešitev prvega človeka tožilstva, pa vlada meni, da spreminjanje zakonodaje zaradi posameznega konkretnega primera ne bi bilo niti ustrezno niti sistemskopravno higienično oziroma primerno in bi bilo nevaren precedens. Bo pa pravosodno ministrstvo proučilo možnost sistemske spremembe zakonodaje, ki ureja različne kategorije: od sodnikov in tožilcev do pravobranilcev.

Na potezi je politika

Danes bodo o primeru Škrlec na izredni seji na predlog SDS in NSi razpravljali tudi v državnem zboru. Vlada sicer meni, da bi bilo, ker DTS zadevo že obravnava, zaradi spoštovanja ustavnega načela delitve oblasti in v izogib očitkom političnih pritiskov na DTS primerneje, da se obravnava predlaganih opozicijskih sklepov nadaljuje po sprejetju odločitve DTS. Prej pa samo, če se postopek pred DTS ne bi končal v razumno kratkem roku. S predlaganimi sklepi bi med drugim poslanci DTS pozvali, naj čim prej zavzame stališče o nepravilnostih pri imenovanju Škrleca in odgovornosti Fišerja zanje.

Toda poslanci na izredni seji ne bodo mogli odločati o nobenem sklepu, saj odbor za pravosodje, ki se je s primerom Škrlec ukvarjal včeraj, ni sprejel nobenega sklepa. Tako bodo lahko opravili le razpravo. Včerajšnja je potekala bolj ali manj med opozicijo ter navzočima Fišerjem in Škrlecem, koalicija je napovedala, da v razpravi ne bo sodelovala, saj bo počakala na odločitev DTS. Enako bodo ravnali v stranki Zaab, očitno pa tudi v ZL, kjer so prepričani, da tudi če bi sprejeli predloge SDS in NSi, ne bi s tem naredili nič in da bi se morali čim prej lotiti spreminjanja zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Začasna odredba

Zoper ugotovitve KPK sta tako Fišer kot Zalar vložila tožbi na upravno sodišče. To je že ugodilo Zalarjevemu predlogu za začasno odstranitev zaključnih ugotovitev KPK v delu, ki zadeva njegovo ravnanje. Za enak korak se je odločil tudi Fišer, ki zdaj prav tako predlaga, da naj KPK do dokončne odločitve sodišča s spletne strani umakne svoje ugotovitve, ki se nanašajo na njegovo ravnanje.