Tiskane izdaje
Ljubljana – »Upam, da bo namesto nekritičnega sledenja evrobirokratom le prevladal domači razum in prepustil tožilstvu, da s pomočjo stroke pripravi jasen in jedrnat kodeks tožilske etike. Verjamem, da vsaj za etiko velja, da je na svetu, čeprav je ni v aktih.«
Tako meni predsednica Državnotožilskega sveta (DTS) Alenka Mežnar pred parlamentarno obravnavo novel predlogov zakonov s področja pravosodja, o katerih se bodo poslanci na prvi redni seji letos odločali po skrajšanem postopku. Med njimi so tri novele tožilske in sodniške zakonodaje, ki sledijo, pojasnjuje pravosodni minister Goran Klemenčič, »priporočilom skupin držav proti korupciji Sveta Evrope (Greco) pri omejevanju korupcijskih tveganj, krepitvi integritete in etike v pravosodju«. To med drugim pomeni, da bi moral DTS kot samostojni državni organ, ki ga sestavlja pet tožilcev in štirje zunanji člani, pripraviti kodeks državnotožilske etike in hkrati ustanoviti komisijo za etiko in integriteto, ki bo sprejemala načelna mnenja glede spoštovanja kodeksa. Tožilci svoj kodeks sicer imajo, sprejelo ga je društvo državnih tožilcev, res pa je, da velja le za člane društva.
Podcenjujoče do tožilcev
Alenka Mežnar pravi, da se ob predlogih pravosodnega ministra ne more znebiti občutka, da so ti »nekoliko podcenjujoči do velike večine državnih tožilcev, ki vsaj po mojih izkušnjah, tudi brez formaliziranih smernic in priporočil, poslanih iz Evrope, vedo, kakšno je etično in spodobno poslovno in zasebno življenje državnega tožilca v Sloveniji. Redke spodrsljaje, ki jih je zaznal bodisi disciplinski tožilec bodisi DTS, smo doslej ustrezno obravnavali na podlagi obstoječih predpisov.« Ob novih predlogih nekdanja vrhovna tožilka pogreša analizo razmer v državnem tožilstvu v zvezi s to tematiko, morebitne zaznane slabosti, analizo veljavnih rešitev, ki so povezane z uresničevanjem etičnega (ne)delovanja, morebitnih disciplinskih postopkov in ocen tožilske službe. Glede kodeksa Mežnarjeva nima posebnih pomislekov, se pa sprašuje, od kod Grecu ideja, da so nujne natančnejše smernice za ravnanje tožilcev v konkretnih položajih. Popolna novost, s katero DTS med nastajanjem predloga novele tožilskega zakona ni bil seznanjen in pomeni pomembno pristojnost, pa je nova rešitev, po kateri se pri DTS sestavi komisija za etiko in integriteto.
Posebnega priporočila Greco glede komisije ne omenja, je pa v njegovi oceni stanja mogoče zaslediti, da je treba dati tožilcem več smernic za primere, ko tožilci odidejo v zasebni sektor. Toda kako naj DTS »vpliva na vedenje tistih, ki s tožilstva že odidejo, in kakšne smernice naj bi dajal glede notranjeorganizacijskih ukrepov v takšnih primerih? Tega si ne znam predstavljati. Imam občutek, da niti predlagatelj nima prave ideje, saj ne daje nobenih pojasnil ali primerov v zvezi s tem,« pravi Mežnarjeva.
Zakonski predlog je vsebino dela komisije razširil še na sprejetje načelnih mnenj glede spoštovanja kodeksa, sestavo komisije pa prepustil ureditvi v poslovniku DTS z možnostjo, da so vanjo vključeni tudi zunanji strokovnjaki. »Ne vem, ali se je predlagatelj zavedal, kam lahko birokracija in formalizmi pripeljejo in ali je to pot, po kateri naj bi dosegli postavljeni cilj – vzpostavitev standardov in priprava kodeksa poslovnega vedenja za državne tožilce. Kako lahko takšna objavljena mnenja in njihov pravni status zakomplicirajo pravniško življenje, imamo dovolj primerov. Nočem verjeti, da bi se državni tožilci, namesto s svojim poslanstvom, kot člani komisije morali ukvarjati s takšnimi absurdi – o katerih so se v zvezi s sodniki pred kratkim razpisali mediji – in, denimo, dajati mnenja o primernosti oblačenja ali izražanja kolegov, če se bo kakšnemu zaskrbljenemu državljanu zdelo pomembno o tem za mnenje zaprositi komisijo za etiko in integriteto.«
Sodni svet bo razpravljal danes
Čeprav imajo tudi sodniki že svoj kodeks, ki ga je sprejelo sodniško društvo, naj bi po predlogu pravosodnega ministra tudi sodni svet pripravil novega. O tem bo predvidoma, kot nam je povedal njegov predsednik Janez Vlaj, sodni svet razpravljal danes. Že maja lani je sodni svet, ki je z vidika organizacije državne oblasti poseben organ in ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti, sprejel stališče, po katerem pri odločanju o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo in pri sprejetju načelnih stališč v zvezi z etiko in integriteto sodnikov v celoti upošteva kodeks sodniške etike, ki ga je sprejelo sodniško društvo.
