Tiskane izdaje
Ljubljana - Generalnemu državnemu pravobranilcu Juriju Grozniku in njegovi ekipi je uspelo prepričati koalicijo, da mora pravosodni minister Goran Klemenčič storiti korak nazaj pri reformi državnega pravobranilstva. Vlada je namreč soglasno potrdila predlog zakona o državnem odvetništvu, vendar v bistveno drugačni vsebini od prvotno predlagane.
Zakon o državnem odvetništvu, s katerim se ukinja državno pravobranilstvo, državno odvetništvo ohranja kot samostojen in avtonomen državni organ, ki varuje premoženjske pravice in interese države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami. Državno odvetništvo torej ni podrejeno niti vladi niti pravosodnemu ministrstvu. Nedovoljenega političnega vmešavanja v njegovo delo naj tako ne bi bilo, kot naj bi to veljalo za inšpekcijske službe, policijo, različne nadzorne in regulatorne organe.
Zaposleni v državnem odvetništvu bodo sicer izgubili funkcionarski status, postali bodo javni uslužbenci, njihov edini šef bo generalni državni odvetnik, ki pa ohranja, tako kot njegov namestnik, funkcionarski status. Pravosodno ministrstvo bo lahko le posredno nadzorovalo državno odvetništvo. Minister bo lahko zahteval uvedbo disciplinskega postopka zoper državnega odvetnika ali nadzor nad delom državnega odvetništva, prav tako bo lahko v določenih primerih vladi predlagal razrešitev generalnega državnega odvetnika.
Državnemu pravobranilstvu oziroma po novem državnemu odvetništvu je tako uspelo ohraniti samostojnost, ampak, kot bi dejal Goran Klemenčič, gre ta z roko v roki z odgovornostjo. Ne moremo namreč imeti sistema, kjer so vsi »funkcionalno« samostojni, odgovoren pa nihče.
