Celje: Župan Šrot išče podžupane, pooblaščenci ostajajo

Šrot je stranke pozval, naj predlagajo kandidate za podžupane. A to še ne pomeni, da jih bo sam predlagal mestnemu svetu.

Objavljeno
25. avgust 2011 20.31
Posodobljeno
26. avgust 2011 08.00
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Celje – Celje kot tretje največje mesto v državi vodijo nepoklicni župan in trije mestni svetniki kot županovi pooblaščenci. Poklicnega župana in vsaj nepoklicnih podžupanov mesto nima. Od lani so čakali na odločitev ustavnega sodišča, od katerega je župan Bojan Šrot zahteval presojo ustavnosti zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v delu, ki nepoklicnim županom in podžupanom prepoveduje opravljati naloge upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava, ki jih ustanovi občina za izvajanje javnih služb.

Junija je ustavno sodišče odločilo, da sporni 27. člen zakona ni v neskladju z ustavo, zato je župan Bojan Šrot pojasnil, da je koalicijske stranke pozval, naj predlagajo kandidate za podžupane. A kakor kaže, to še ne pomeni, da jih bo mestnemu svetu tudi predlagal v imenovanje. Vsaj vseh ne. Čeprav je zakon to prepovedoval, je Bojan Šrot (SLS) novembra lani mestni svet obvestil, da bo za podžupane imenoval mestne svetnike in obenem občinske direktorje Marka Zidanška (SLS), Staneta Rozmana (SD) in Janka Požežnika (SDS). »Vse njihove pravice, obveznosti in pristojnosti, ki izhajajo iz funkcije podžupana, bodo mirovale do odločitve ustavnega sodišča, kamor je Mestna občina Celje vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o integriteti,« je takrat povedal, zatem pa omenjeno trojico imenoval za svoje pooblaščence, kar so še danes. Zdaj, ko je ustavno sodišče zavrnilo zahtevo Celja, smo Šrota vprašali, kako odločbo komentira in kako bo ravnal. Odpisal je, da bo Mestna občina Celje »tako kot doslej spoštovala določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije«. Zagotovil je, da je koalicijske stranke, torej celjske odbore SLS, SD in SDS, pozval, naj mu predlagajo nove kandidate za podžupane, o njihovem morebitnem imenovanju pa se bo odločil jeseni.

Ovinek okoli zakona

Janko Požežnik
, predsednik mestne SDS, mestni svetnik in eden županovih pooblaščencev, se tudi sam zavzema za ureditev tega vprašanja. »Poziva, da naj predlagamo kandidate, še nismo dobili, smo se pa z županom o tem pogovarjali. Celje mora imeti najmanj enega podžupana, pooblaščenci pa mu lahko pomagamo,« pravi.

Kaže torej, da županova mestna koalicija ne namerava smiselno upoštevati, da je ustavno sodišče zavrglo zahtevo po presoji ustavnosti zakona in bo obdržala najmanj enega, če ne več županovih pooblaščencev, pri čemer gre za pretkan obhod zakona. Pooblaščencem kot mestnim svetnikom namreč ni prepovedano hkrati opravljati vodilne funkcije v občinskih zavodih in podjetjih, ki opravljajo javno službo, česar pa kot podžupani ne bi smeli početi. Požežnik je poveljnik in direktor Poklicne gasilske enote Celje, Rozman direktor Pokrajinskega muzeja Celje, Zidanšek pa direktor občinskega podjetja za ravnanje z odpadki Simbio.

Samo obvestilo javnosti

Šrotu smo zastavili več vprašanj, vendar na vsa ni odgovoril. Recimo o tem, da ga je mestni svet na njegov predlog imenoval za predsednika odbora Javnega podjetja Energetika Celje kot »člana po funkciji«. Na vprašanje, ali je takšno mesto združljivo z nepoklicnim županovanjem, nam je Komisija za preprečevanje korupcije že marca posredovala pojasnilo, da Energetika opravlja gospodarsko javno službo, zaradi česar sta po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije funkciji nepoklicnega župana in predsednika organa nadzora družbe nezdružljivi. Komisija je v zvezi s tem takrat začela postopek, ki še ni končan. V tem primeru komisija nima pristojnosti za ukrepanje, saj lahko o neposredno voljenih funkcionarjih, ki ne spoštujejo določb o nezdružljivosti, le obvesti javnost.

Kaj se je občinam zdelo neustavno?

Del 27. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki se je nekaterim županom zdel neustaven, pravi:

• poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava razen v društvih, ustanovah in političnih strankah (...);

• prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.