Tiskane izdaje
Ljubljana – Poleg ukinitve doplačil in uvedbe novega nadomestila je najpomembnejša namera reforme, da spremeni celotno zdravstvo tako, kot je urejeno zobozdravstvo: ZZZS določi standarde, za nadstandard pa je treba doplačati ali se zavarovati.
Preureditev zdravstva na standardno in nadstandardno je ministrica Milojka Kolar Celarc predstavila v okviru razmisleka, kaj bo po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja z zasebnimi zavarovalnicami. ZZZS bo postavil tehnične standarde in normative vgradnih materialov in medicinskih pripomočkov, predvidena pa je tudi možnost nadstandardnih storitev.
Dve vrsti medicine,
Standard bo na primer cenejša vrsta žilne opornice, nadstandard za doplačilo iz žepa ali za zavarovanje pa najboljša žilna opornica, druge vrste umetna očesna leča, umetno srce, kolk, koleno. Zdaj dobijo načeloma vsi bolniki v vseh slovenskih bolnišnicah visokokakovostne vgradne materiale, po novem pa bi se torej premožnejši, ki si bodo najboljši material plačali, lahko privoščili vgradnjo najboljših materialov in uporabo najsodobnejših metod. Slovenija bi na ta način uvedla dve vrsti medicine in dve vrsti bolnikov. Dobra stran takšnega načina je ohranitev stika s sodobno medicino, za katero zdaj na nekaterih področjih Slovenija že zaostaja, saj zaradi pomanjkanja denarja ne more uvajati vseh sodobnih metod in zdravil, prav tako pa se pojavljajo zahteve po varčevanju z zniževanjem cen na račun kakovosti vgradnih materialov. Vsekakor je to zelo velika odločitev.
Konec dopolnilnega zavarovanja
Za odpravo sedanje finančne zagate v javni zdravstveni blagajni (ZZZS) in s tem v zdravstvu je ministrica predstavila nekaj ukrepov, ki bi vsi skupaj prinesli v javno blagajno po letu 2022, ko bodo predvidoma v polnosti izvedeni, dodatnih 300 milijonov evrov na leto.
Prvi ukrep je odprava dopolnilnega zavarovanja in uvedba zdravstvenega nadomestila. Zdaj plačuje večina odraslih prebivalcev poleg obveznega zavarovanja še dopolnilno zavarovanje – premijo v višini 27 ali 28 evrov na mesec.
Novo obvezno nadomestilo: od 20 do 75 evrov
Zavezanci za novo zdravstveno nadomestilo bodo razdeljeni v sedem razredov (glej tabelo). Ministrica je pojasnila, da bo Furs za vsakega državljana seštel njegove aktivne in pasivne bruto prihodke (všteti bodo tudi prihodki, kot so najemnine, dividende in kapitalski dobički) in ga uvrstil v enega izmed razredov, o čemer bo dobil vsakdo vsako leto posebno odločbo. Tako zbranega denarja bo približno toliko, kot ga zdaj zberejo zasebne zavarovalnice z dopolnilnimi premijami: 465 milijonov evrov na leto.
Zdravstvu tudi iz proračuna
Drugi ukrepi se dotikajo državnega proračuna. Ta bo po ministričinih besedah do leta 2022 dal za zdravstvo okoli 250 milijonov evrov več kot zdaj, kar pomeni, da bo iz državnega proračuna namesto sedanjih treh odstotkov v zdravstvo prišlo sedem odstotkov denarja (v Avstriji dobi zdravstvo iz proračuna 31 odstotkov). Vira bosta predvsem prenos stroška pripravništev, specializacij in terciarne medicine z ZZZS na državni proračun (dobrih 100 milijonov evrov) in povišana prispevna stopnja za upokojence. Zdaj plačuje državni proračun po besedah ministrice za upokojence 3,96 odstotka, po novem je predvideno 6,56 odstotka od pokojnine.
Ministrica je napovedala, da bodo obvezno zavarovani po novem vsi državljani, tudi otroci.
Bolniška največ 12 mesecev
ZZZS bo zagotovo nekaj prihranila tudi zaradi omejitev bolniške odsotnosti z dela. Zdaj so nekateri bolniki na bolniški tudi več let. Po novem bo plačilo bolniške odsotnosti omejeno na 12 mesecev brez prekinitve oziroma na 18 mesecev v dveh letih s prekinitvami. Omejena bo tudi višina bolniške: najvišja možna bolniška bo 2,5-kratnik povprečne bruto plače, kar je zdaj 3919 evrov. Bolniške bodo imele tudi spodnji prag: najnižja bolniška bo 80 odstotkov minimalne plače, zdaj je to 632 evrov.
V zakonu pravice in nepravice
Ministrica je poudarila, da se pravice ne bodo skrčile. V zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju (ZZVZZ) so prvič uzakonjene zdravstvene pravice, kot je zahtevalo ustavno sodišče. Zdaj so pravice zapisane v pravilih obveznega zavarovanja. V zakonu je popisana bolj abstraktna raven pravic, natančno pa bodo vse storitve, zdravila, medicinsko-tehnični pripomočki in drugo zapisani v podzakonskem aktu. Osnutek zakona navede tudi storitve, ki ne bodo pravica, med njimi so navedene nadstandardne storitve.
ZZZS iz rok sindikatov
Osnutek zakona predvideva spremembo upravljanja javne zdravstvene blagajne (ZZZS). Namesto sedanje 45-članske skupščine, v kateri imajo glavnino sindikati, predvideva devetčlanski svet, sestavljen iz petih zavarovancev, treh predstavnikov delodajalcev in enega predstavnika vlade. ZZZS bo vodil generalni direktor, ki ga bo imenoval državni zbor na predlog sveta.
Skrajševanje čakalnih dob ponovno februarja
Nedopustno dolgo čaka več kot 40.000 bolnikov, je povedala državna sekretarka Sandra Tušar, zato bo tudi letos uveden enkratni program skrajševanja čakalnih dob. Zajel bo predvidoma 33.000 tistih, ki čakajo na prvi pregled (plačani bodo vsi prvi pregledi), preiskavo ali operacijo. Zanj bo 20 milijonov evrov namenil državni proračun s tem, da bo letos plačal pripravništva, tako bo v ZZZS ostalo več denarja za skrajševanje čakalnih dob. Priliv se predvideva tudi z odkupom 80 milijonov zapadlih terjatev neplačanih prispevkov, ki jih bo odkupil državni proračun po diskontni ceni. Izvajalci bodo začeli izvajati enkratni program odprave čakalnih dob predvidoma sredi ali konec februarja, ko bo že sprejet splošni dogovor. Lanski program je bil izveden 90-odstotno, dodatno so operirali 3613 bolnikov.
