Tiskane izdaje
Ljubljana – V stranki Mira Cerarja še nekaj dni pred volitvami vztrajajo, da ne morejo oceniti, koliko jih bo stala kampanja. Ostale, z izjemo SLS, napovedujejo krepko nižje vsote kot pred tremi leti. Ni mogoči izključiti, da so napovedi le za ustvarjanje lepega vtisa.
Najbrž precej višje številke bodo pokazala poročila, ki jih bodo morale stranke računskemu sodišču poslati do konca leta. Na parlamentarnih volitvah pred tremi leti sta takrat najuspešnejši PS in SDS porabili vsaka precej čez pol milijona evrov. Pred volitvami sta to, a le neuradno, tudi napovedali. Manjše stranke so porabile vsaj četrt milijona evrov. Manj le NSi, ki si je vrnitev državni zbor zagotovila z dobrimi 200.000 evri. Po tokratnih napovedih, ki so skoraj vse nižje od vsote NSi pred tremi leti, se zdi, da je cilj večine strank prestopiti parlamentarni prag.
Vsote se nenavadno nizke, če upoštevamo še, da bo od izida v nedeljo odvisno tudi, koliko denarja bodo stranke dobile prihodnja leta. Za ponazoritev: PS je pred tremi leti po volitvah dobila čez sto tisoč evrov delne povrnitve stroškov, mesečne dotacije leta 2012 pa so zadoščale za poplačilo vseh stroškov kampanje.
Zakaj nizke napovedi?
»To si izmišljajo. Oglasi, ki so na televiziji, radijskih postajah in plakati, ki so ob cestah, stanejo več,« po strankah ocenjujejo napovedi porabe drugih strank. A pri lastnih vztrajajo. Kot razlog za nižje proračune večina navaja serijo volitev, ko bodo evropskim in parlamentarnim jeseni sledile še lokalne volitve.
Nekoliko pa je na drugačne načrte morda vplivala lanska reforma financiranja strank in kampanj. Največja novost je, da strankam in kandidatom od novega leta denarja ne smejo podarjati podjetja in druge pravne osebe; denimo tista, ki večino poslov opravijo z državo ali državnimi podjetji. To je povezano z dogajanjem, ki je zaznamovalo tokratno predvolilne obdobje.
Predsednik SDS Janez Janša je v zaporu, ker je sodišče odločilo, da je prejel obljubo za financiranje stranke na način, ki je od novega leta prepovedan. V preteklosti je bil pomemben vir denarja za številne stranke. Odslej bodo še bolj odvisne od državnih in lokalnih proračunskih dotacij.
Možna je še dodatna razlaga za skromne napovedi: Pahorjev vzgled. Na zadnjih predsedniških volitvah je Borut Pahor z vsega 50.000 evri za promocijo premagal protikandidata, ki sta porabila vsak po trikrat več.
Fenomen Mira Cerarja
Da denar ni najpomembnejši, so pokazale tudi parlamentarne volitve, ko je denimo leta 2008 LDS, ki ga je takrat vodila Katarina Kresal, z največ denarja za kampanjo volilo najmanj volivcev med strankami v DZ. Kakšno vsoto nameravajo porabiti, je od strank pred volitvami težko izvedeti. Tudi letos je večina najprej odgovarjala, da bodo skromni, varčni. Čeprav smo ponavljali, da nas zanima le to, so se številkam v številnih do konca izogibali.
SDS je na primer vztrajala, da bodo porabili največ četrtino dovoljene vsote, SD, da manj kot šestino, SLS pa, da manj kot na prejšnjih volitvah. Tudi opozorila, da ni fer do volivcev, če pričakujejo, da bodo ti ugibali, kaj pomenijo takšni odgovori, niso pomagala. Preračune, ki jih objavljamo grafično, smo na koncu naredili na Delu. V SDS in Desusu so opozorili, da imajo decentralizirane kampanje in da lahko odločitve po regijah stroške povišajo čez načrtovano.
Vse do konca odgovora na to, koliko načrtujejo za kampanjo, nismo dobili od Stranke Mira Cerarja. Vztrajali so, da so nova stranka in da lahko povedo le, da so (do prejšnjega tedna) porabili 42.000 evrov. Pred tremi leti sta novinki PS in DL zmogli več. Opozorila, da ljudje od strank, ki se potegujejo za oblast, kjer bodo morale načrtovati poslovanje celotne države in njenih podsistemov, pričakujejo, da bodo sposobne predvideti (s številko!) vsaj stroške lastne kampanje, niso zalegla.
Številčne ocene so že prvič poslali le iz PS, NSi, DL in Verjamem. Le PS in SD sta razkrili, da sta za kampanje najeli posojila: PS 20.000 evrov, SD pa 200.000 za trojne letošnje volitve.
