Tiskane izdaje
»Tega referenduma ne sme biti. Če bo, bo ta ustavil projekt, za katerega so si prizadevale vse dosedanje vlade. Vsem, ki zbirajo podpise za referendum, bi rad povedal, da prevzemajo zelo veliko odgovornost za to, da projekt, ki je za vse v državi ključen, ne bo uresničen,« je dejal premier Miro Cerar na včerajšnji tiskovni konferenci. Ni podlegel provokacijam glavnega nosilca referendumske pobude Vilija Kovačiča in očitkom, da je diktator.
Premier Cerar je zagotovil, da njegova vlada vodi projekt ves čas transparentno, na očeh javnosti, zakonito in tako, da omogoča stabilnost javnih financ. Upoštevali so tudi pripombe KPK in računskega sodišča ter vzpostavili konstruktiven dialog s svetoma za nadzor projekta in Luko Koper. Civilni iniciativi so omogočili, da ima predstavnika v projektnem finančnem svetu. »Zaradi vloženega dela je pomembno, da v enem mesecu ne podremo tega, kar smo dvajset let vsi gradili, glede na podporo petih tujih držav je to tudi vseevropski projekt. Tisti, ki želijo ta projekt zrušiti, niso proti meni, ministru ali vladi, ampak so proti državljanom Slovenije in proti razvoju Slovenije.
To ni projekt leve ali desne strani političnega prostora. To ne sme biti projekt za volilno kampanjo, ampak projekt za našo prihodnost. Z gradnjo tira bomo v Sloveniji ustvarjali novo vrednost in nova delovna mesta,« je dejal premier, ki je poudaril, da bi ta zakon že letos privedel do začetka pripravljalnih del in prihodnje leto do prave gradnje.
Strateški obrat Madžarske
»Madžarska želi prvič v zgodovini transport preusmeriti skozi Slovenijo. To je za nas in tudi zanje zgodovinski trenutek, možnost novega in dolgoročnega sodelovanja. Madžarom smo jasno povedali, da lastniški delež Luke in slovenska železniška infrastruktura nista na voljo. Seveda obstajajo tudi druge vrste sodelovanja. Ne moremo celotnega vložka v ta projekt financirati iz javnih sredstev. To lahko predlaga samo tisti, ki želi, da potonemo v finančno krizo in si naredimo nestabilen proračunski primanjkljaj,« je dejal Cerar.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben pa je dodal: »Z Madžari se pogovarjamo kot kredibilni sogovorniki. Ko bodo pogovori končani, bodo rešitve javno predstavljene. Mednarodni sporazum o tem sodelovanju Madžarske bo zato prišel v državni zbor in poslanci se bodo na koncu odločili, ali bomo sodelovali s katero od zalednih držav.«
Kovačič izzove Cerarja
Poziv Cerarja, naj ljudje ne nasedajo političnim igricam, je na noge dvignil pobudnika referenduma Vilija Kovačiča, ki se je med novinarji prikradel na novinarsko konferenco. Medtem ko je Kovačič govoril, ga je Cerar mirno poslušal. Kovačič je dejal, da vlada zapravlja davkoplačevalski denar in da je največji sama največja ovira, premier pa diktator. Problem druge proge je trasa, alternativne možnosti pa da so pod Cerarjevo vlado prepovedane. »Referendum zahtevamo, da ustavimo vašo norijo. Referendum bo!« je dejal Kovačič.
Cerar je odgovoril, da vlada s civilno družbo (Svet za nadzor projekta drugi tir) sodeluje in pri tem bodo vztrajali.
Zadnji vlak
z evropskimi sredstvi
Tudi svetovalec v podjetju 2TDSK Metod Dragonja trdi podobno: »Če bo do konca junija zbranih 40.000 podpisov, to ne glede na izid referenduma pomeni, da projekta po predlaganem konceptu ne bo več mogoče uspešno uresničiti.« Dodal je: »Ne vemo, zakaj bi slovenski davkoplačevalci morali subvencionirati tuje prevoznike, ki po cesti, železnici ali morju potujejo skozi našo državo, in za to plačajo nižjo ceno od polne stroškovne cene infrastrukture, ki jo uporabljajo. Referendum ruši predlagani način financiranja projekta, ker bo odpeljal vlak za ključni evropski razpis. Ocenjujemo, da projekta po tem ne bo mogoče začeti še najmanj pet let, zapadlo bo gradbeno dovoljenje. Prej bi ga lahko začeli izvajati le, če bi zelo zmanjšali vlaganja v prometno infrastrukturo drugih delov Slovenije,« pravi »siva eminenca« v podjetju 2TDK.
Za Delo je dodatno pojasnil, da bi bilo projekt mogoče uresničiti tudi brez madžarskega sodelovanja, vendar bi morala Slovenija potem najti dodatnih 200 milijonov evrov v proračunih od leta 2018 do leta 2020. Ne bi pa projekta mogli uresničiti brez namenskih virov, ki jih je predvidel zakon. Odgovoril je tudi, zakaj država v projektu ni ostala pri prvotnem povabilu SŽ in Luki, da bi kapitalsko sovlagali v 2TDK. »To ni bilo sprejemljivo z vidika nove evropske koncesijske direktive. Koncesije ne bi mogli podeliti z zakonom, ampak bi morali izvesti javni razpis za njeno podelitev (ker bi se njuna udeležba štela za udeležbo zasebnega kapitala). Koncesijo za gradnjo drugega tira je bilo mogoče podeliti le notranji družbi, ki je pod nadzorom države.«
Bodo pripravljalna dela
res začeli letos?
Na ministrstvu za infrastrukturo pa so nam dejali, da če zakon ne bi začel veljati do 14. julija (zadnji rok za prijavo), finančnega modela projekta ne bi bilo mogoče vzpostaviti tako, da bi prek projektnega podjetja lahko kombinirali različne vire financiranja. Julijski razpis ima izhodiščno predpostavko sofinanciranja s kombinacijo različnih virov. Poenostavljeno to pomeni, da bi se Slovenija brez zakona odpovedala deležu evropskih sredstev iz tako imenovanega Blending 2017 razpisa. Najprej so predvidevali, da naj bi iz tega razpisa pridobili sto milijonov evrov, iz dveh februarskih razpisov pa malo več kot 50 milijonov evrov. V preteklih dneh je prav Metod Dragonja nekoliko znižal pričakovane zneske evropskih nepovratnih sredstev. Zamude nastajajo tudi pri predvidenih pripravljalnih delih. Rok končanja projektov za pripravljalna dela je predviden sredi julija, nato bo sledila recenzija projekta. Šele po tem, predvidoma septembra, lahko najhitreje objavijo razpis za pripravljalna dela. Če ne bo pritožb, bi izvajalce izbrali do konca leta. A to še ne pomeni začetka del, obljubljenega letos.
