Cerar: Če se bomo ustavili vedno, ko bo kdo dvignil glas, bo ta družba zastala

»V Luki Koper, ki je v večinski državni lasti, se obnašajo, kot da država nima tam nobene besede.«

Objavljeno
23. september 2016 10.27
SMC - Sestanek koalicijskih partnerjev
N. Č., STA
N. Č., STA

Ljubljana − Premier Miro Cerar je v intervjuju za Televizijo Slovenija znova strnil dosežke vlade in izpostavil prizadevanja za več delovnih mest, tudi za naložbo podjetja Magna Steyr. Napovedal je uresničitev ustavne odločbe o financiranju šolstva. O nezadovoljstvu nekaterih pa dejal: »Če se bomo ustavili vedno, ko bo kdo dvignil glas, bo ta družba zastala.«

Cerar je potrdil, da si vlada prizadeva, da bi v Slovenijo pripeljala naložbo graškega podjetja Magna Steyr, ki preučuje več različnih možnosti za širitev proizvodnih zmogljivosti. Ena od možnih lokacij je tudi Slovenija, če bi prišli, pa bi to pomenilo zaposlitev okoli 3000 ljudi na štajerskem. Cerar je dejal, da se pristojno ministrstvo skupaj z drugimi trudi, da omogoči boljše konkurenčne pogoje, da bo ta naložba prišla k nam. Pri tem je bil kritičen do odzivov lokalnega okolja, češ da so pogoji za naložbe boljši na Madžarskem.

Spregovoril je o nedavnem dogajanju o Luki Koper in dejal, da želi vlada pomagati Primorski in Luki Koper, da želi zgraditi drugi tir, pri čemer pa potrebujejo sodelovanje Luke Koper. »Ampak Luka, ki je v večinski državni lasti, se obnaša, kot da država nima tam nobene besede. Kot da je to neka samostojna enota, kamor se ne sme posegati, moraš jim pa vse prinesti tja. Država nima dovolj denarja. Ne moremo še enkrat oropati davkoplačevalcev in s tem zgraditi drugega tira,« je dejal premier.

Po njegovih besedah je uprava dovolila, da »se je zgodilo nezakonito divjanje«, ki je povzročilo veliko škodo Luki, Slovenskim železnicam in nekaterim podjetjem. »Uprava in nadzorni svet nista storila nič, kar bi morala, in nekdo bo moral za to prevzeti odgovornost,« je bil jasen.

Na vprašanje, ali interesna omrežja v povezavi z Luko Koper vodijo do SD, je spomnil ravnanje podmladka te stranke, dejal pa je tudi, da sta tako predsednik SD Dejan Židan kot predsednik Desusa Karl Erjavec hodila v Luko Koper, čeprav nista ministra, pristojna za to področje. A dokazov za kakršnakoli omrežja nima, je dejal.

Pojasnil je tudi obisk Janeza Zemljariča na gospodarskem ministrstvu. Kot je dejal, je zahteval poročilo o teh obiskih in ugotovil, da je Zemljarič obiskal ministrstvo trikrat, med drugim tudi ministra, »ker je imel poslovno idejo«. »Vse se je zabeležilo in se je o tem poročalo komisiji za preprečevanje korupcije,« je dejal.

Spregovoril je tudi o še neuresničeni ustavni odločbi o financiranju javnih programov osnovnega šolstva. Koalicijska SD namreč spremembe zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bi sledil ustavni odločbi in izenačil financiranje javnih programov tako v javnih kot zasebnih šolah, ne podpira, pač pa predlaga spremembo ustave. A premier je bil danes jasen: »Treba je spoštovati odločbo ustavnega sodišča«. »Zahteval sem, da gre ministrica naprej z zakonom, ne glede na to, da soglasja v koaliciji zanj ni. Potem pa upam, da bo v DZ zakon dobil dovolj glasov in bo sprejet. Ustavna odločba mora biti uresničena. Pravna država je in bo vedno ostala moj cilj,« je zatrdil.

Dotaknil se je pogajanj s sindikati pa tudi nezadovoljstva gospodarstva z mini davčno reformo. Dejal je, da je vlada pripravljena na dialog. Glede davčnih zakonov je napovedal še en krog pogovorov gospodarskega ministra in finančne ministrice z deležniki pred sprejetjem zakonov v DZ.

»Če se bomo ustavili vedno, ko bo kdo dvignil glas, bo ta družba zastala, tega pa ne sme,« je zatrdil in pri tem poudaril skrb za mlade, ki potrebujejo tudi napredek države. Pri tem je napovedal, da bo predlagal uzakonitev elektronskih volitev.

O prodaji NLB je ponovil, da je vlada prodaji zavezana, »je pa res, da so časi za prodajo zelo neugodni«. »In si ne želimo, da bi NLB prodali po zelo nizki ceni,« je dodal.

O množičnih migracijah pa je ponovil, da si prizadeva za skupno rešitev držav ob balkanski poti, saj bi ponovno odprtje te poti za množične migracije lahko poslabšalo varnostni položaj na Balkanu.