Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija spoštuje izid nedeljskega grškega referenduma glede reševanja grškega dolžniškega vprašanja. Ob tem slovenska vlada še naprej ostaja solidarna z grškim prebivalstvom, ki mu pomaga v okviru svojih zmožnosti ter obstoječih pravil in mehanizmov, je v današnjem odzivu na grški referendum zapisal predsednik vlade Miro Cerar.
Cerar se bo v torek udeležil vrha evroskupine v Bruslju, kjer pričakuje nov predlog grške vlade, ki bo sprejemljiv za Grčijo in ostalo EU ter bo temeljil na prepričljivem načrtu strukturnih reform v Grčiji, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
»Le tako bo lahko grško gospodarstvo vzpostavilo trajnostne temelje, na katerih bo mogoče zagotavljati boljšo prihodnost grškemu prebivalstvu ter stabilnost celotne EU,« so izpostavili. Na kakršne koli poskuse s strani grške vlade, ki nimajo iskrenega in konstruktivnega namena doseči sporazuma o nadaljnji pomoči Grčiji, slovenska vlada ne bo pristala. Dodal je, da evroskupina Grčiji brez predlaganih konkretnih reform ne bo mogla prižgati zelene luči. »Želimo pomagati ljudem, ne moremo pa pomagati vladi, ki ne želi sodelovati in razumeti, da je treba tudi na grški strani nekaj storiti, da bodo šle stvari na bolje.«
Vse je še odprto
Premier se je grškega vprašanja v izjavi za medije dotaknil tudi ob robu ustanovne seje strateške skupine predstavnikov podjetij v tuji lasti na Gospodarski zbornici Slovenije. Dejal je, da je glede grške krize še vse odprto, zato ne želi izključiti nobene možnosti, si pa želi, da bi skupaj z ostalimi članicami območja evra in Grčijo našli rešitev.
Ponovil je, da mora Grčija opraviti svoje delo in izvesti strukturne reforme. »Le tako bo zadeva imela smisel in se bo lahko država na srednji in daljši rok razvijala. Dosedanji proces teh pogajanj je kazal, da grška vlada v tej smeri še ni izkazala resnega namena, zato pričakujem, da ga bo v prihodnjih dneh,« je dejal.
Spomnil je, da je Slovenija do Grčije zelo izpostavljena, zato v času, ko sami varčujemo in se trudimo konsolidirati javne finance ter spodbujati gospodarstvo, ne moremo dopustiti, »da nekdo povsem ignorira pravila«. Če bodo članice evroskupine in Grčija našle skupni jezik, kar si po Cerarjevih besedah želimo vsi, je možno, da se bo zadeva premaknila na bolje.
Odpis dolgov zelo problematično vprašanje
Premierjeve dosedanje izkušnje s pogajanj z Grčijo so sicer slabe. »Grčija ni bila resen pogajalec, ni prihajala z resnimi predlogi. Če je že imela kakšnega, ki je bil dokaj blizu temu, je prišla zadnji hip in še potem je vse to preklicala z nenadnim razpisom referenduma, o katerem nas grški premier Aleksis Cipras ni obvestil,« je dejal.
Glede možnosti delnega odpisa dolga Grčiji, za kar si prizadevajo v Atenah, je Cerar dejal, da bodo v torek zelo težko kar tako govorili o odpisu dolgov. »Najprej mora Grčija pokazati, da je pripravljena narediti kakšno spremembo, da je pripravljena začeti dobro gospodariti v svoji državi, da je pripravljena kaj storiti tudi sama, potem pa se bomo lahko pogovarjali o tem, ali je takšen program dober,« je dejal premier in dodal, da je odpis dolgov zelo problematično vprašanje, zato o tem ni želel govoriti.
Odstopa grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa Cerar ni želel komentirati.
