Sveži veter med sosedama

Ljubljana – Şrečanje med slovenskim premierom Mirom Cerarjem in novim hrvaškim predsednikom vlade Tihomirjem Oreškovićem je bilo sproščeno. Neimenovani slovenski vladni viri pravijo, da je bilo danes v vili Podrožnik čutiti sveži veter.

Tihomir Orešković je po tednu dni od izvolitve nove hrvaške vlade za svojo prvo službeno pot v tujino izbral Slovenijo. V Ljubljano se je odpravil na vabilo slovenskega kolega Mira Cerarja, ki se z Oreškovićevim predhodnikom Zoranom Milanovićem po zaostritvi zaradi odstopa od arbitraže ni želel sestati. V hrvaškem tisku ocenjujejo, da je prva Oreškovićeva pot v tujino očitno sporočilo, da hoče nova hrvaška vlada s Slovenijo odpreti novo poglavje in medsosedske odnose če že ne izboljšati, vsaj normalizirati. Slovenski vladni viri pojasnjujejo, da je po prvem srečanju mogoče na to tudi računati, ker da je bil pogovor »simpatičen, konstruktiven in čutiti je bilo popolnoma novo energijo«.

Zgolj pisno sporočilo

Sodeč po prvem skupnem sporočilu obeh predsednikov vlad se zdi, da se odnosi med Ljubljano in Zagrebom premikajo v smeri bolj prijateljskih odnosov. Miro Cerar in Tihomir Orešković sta svoje srečanje izpeljala za zaprtimi vrati in nista stopila pred javnost, zato smo morali biti zadovoljni s skupnim sporočilom, v katerem ugotavljajo, da sta imela premiera »neformalno in odprto izmenjavo stališč«. Po naših informacijah je vsak v tem delu pogovorov naštel svoja področja, ki bi jih bilo treba v prihodnje urejati. Na prvem mestu je bila begunska problematika, kjer sta se strinjala, »da je pri tem nujno boljše sodelovanje med državami«. Še posebno da so pri migrantski krizi v smislu odsotnosti enotnega evropskega odgovora skrb vzbujajoče spremembe v migracijski politiki nekaterih držav, kar bi lahko, se strinjata oba premiera, povzročilo povečanje napetosti in destabilizacijo celotnega Zahodnega Balkana. Zaradi te grožnje je Orešković podprl Cerarjevo pobudo, ki jo je naslovil na članice EU v preteklem tednu. Glavna ideja slovenske pobude je, da bi bilo treba čim hitreje ustaviti nelegalni tok migracij na tako imenovani balkanski poti, povečati pomoč Grčiji in kot drugo linijo varovanja južne evropske meje zagotoviti Makedoniji več pomoči, tudi z varovanjem makedonsko-grške meje.

Cerar in Orešković sta se tudi dogovorila, da bodo v prihodnje ministri obeh vlad bolje sodelovali, predvsem ministra za notranje zadeve, kjer so v zadnjem obdobju nastajali resni nesporazumi. V prihodnje tudi ni izključena skupna seja obeh vlad (po vzoru nedavne skupne seje slovenske in madžarske vlade), a konkretnejšega dogovora po naših informacijah o tem ni bilo.

Tudi o arbitraži

Čeprav tega v skupnem poročilu ne omenjajo, sta premiera danes obravnavala tudi vprašanja arbitraže. Cerar je Oreškoviću predstavil stališče Slovenije, da je arbitraža edina možna pot za ureditev spora o meji in da na druge možnosti, ki jih je vlada Zorana Milanovića že ponujala, ni mogoče računati. Po naših podatkih je Orešković takšno stališče vzel na znanje in se o arbitraži ni izrekal. Znano je, da je Hrvaška lani po izbruhu prisluškovalne afere obsodila Slovenijo, da so njeni predstavniki kompromitirali arbitražni postopek in da se zato umikajo iz sodnega postopka.

Orešković se je po drugi strani ob predstavitvi svojega dela bolj osredotočil na naloge, ki jih namerava sam izvajati. Te so, kot pravijo slovenski vladni viri, stabilizacija hrvaških javnih financ, krepitev hrvaškega gospodarstva in izboljšanje življenjskega standarda.