Cerar o Telekomu, poslanci o pitni vodi

Premier Grimsu odgovarja o privatizaciji Telekoma, poslanska razprava o spremembi zakona o vodah.

Objavljeno
14. julij 2015 13.07
Vročina žeja živali 4.6.2015 Ljubljana Slovenija
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana − O nadaljevanju privatizacije Telekoma bo premiera Mira Cerarja popoldne spraševal Branko Grims (SDS). Poslanci na zadnji seji parlamenta pred počitnicami premiera o vladni politiki izjemoma sprašujejo v torek. Začelo se bo ob 16 uri.

Premier bo najprej odgovarjal na vprašanja poslanca največje opozicijske stranke, po Grimsu ga bo Luka Mesec (ZL) spraševal, ali namerava vlada ukiniti najvišji dohodninski razred in zakaj vlada vztraja pri varčevalnih ukrepih, čeprav raste BDP.

Podobno vprašanje bo premieru postavil novi poslanec SD Jan Škoberne: kako namerava vlada poskrbeti, da bodo gospodarsko rast čutili vsi državljani, in ali bo vlada po letih varčevanj začela sproščati tovrstne ukrepe. Pred Škobernetom bo o previsokih davkih Cerarja spraševal Matej Tonin (NSi).

Največ razprav o zakonu o vodi

Poslanci danes o zakonih ali imenovanjih ne bodo glasovali. Zadnja glasovanja bodo jutri, ko se bo redno zasedanje parlamenta tudi končalo in se bodo s tem formalno začele parlamentarne počitnice. A to še ne pomeni, da bodo poslanci na počitnicah. Že v petek bo namreč izredna seja državnega zbora, ki so lahko tudi v času počitnic.

Največ časa so poslanci danes razpravljali o hitri spremembi zakona o vodi, s katerim je vlada nameravala doslej državno obveznost plačevanje odškodnin kmetom na vodovarstvenih področjih prenesti na lokalne vodovode in s tem lokalne skupnosti.

A te novosti ne bo. Ureditev, da bi odškodnine namesto države plačevali upravljavci vodnih virov, bo koalicija jutri črtala iz novele zakona o vodi.

Vlada se je odločila umakniti predlog zaradi kritik pravnikov v državnem zboru, da kriterijev za določitev višine odškodnin v zakonu ni niti predlagala, da ni jasno, kdo vse bodo upravičenci do odškodnin, kakšni bodo postopki ... Individualnemu dogovarjanju o odškodninah, ki ga je predlagala vlada, so nasprotovali iz Skupnosti občin, Združenja mestnih občin in Združenja občin, ker ruši sistem zaračunavanja in oblikovanja cen javne službe preskrbe s pitno vodo. Proti je bila tudi zbornica komunalnega gospodarstva. Ostra pa je bila tudi največja opozicijska stranka SDS, ki je predlagala več dopolnil.

Koalicija je napovedala, da bo poskušala zakon z določbami o drugačnih odškodninah kmetom naglo znova novelirati v drugi polovici leta, da povračila kmetom prihodnje leto ne bi obveljala za nedovoljeno državno pomoč.

Reorganizacija in nov cenik koncesnin

Je pa koalicija danes v razpravi, ki se je že končala, vztrajala pri reorganizaciji področja upravljanja voda: pristojnosti in denar pa tudi del zaposlenih z inštituta za vodo namerava prevzeti direkcija za vode ministrstva za okolje in prostor.

Jutri nameravajo z dodatnim dopolnilom še jasneje določiti, da bo delo direkcije za vodo na ministrstvu za okolje sofinanciral tudi sklad za vodo, od koder je denar za raziskave in raziskovalce doslej dobival inštitut za vodo, katerega pristojnosti bo prevzela vladna direkcija.

Zakonodajnopravna služba je opozorila, da takšno financiranje dela vladnih uradnikov ne bo v skladu z načeli integralnega proračuna.

Drugi cilj hitre novele je tudi drugačno zaračunavanje koncesnin komercialnim uporabnikom vode, ki bo veljalo retroaktivno za zadnji dve leti. Da koncesnine, ki jih za vodne vire plačujejo podjetja, niso pravično zaračunane, je že pred leti ugotovilo računsko sodišče in zahtevalo drugačno ureditev.

A vlade, ki so se izmenjale v zadnjih letih, niso uveljavile drugačnega cenika.