Tiskane izdaje
Ljubljana − »Goran Klemenčič je imel, ko sem ga predlagal za ministra za pravosodje, vso potrebno integriteto za opravljanje funkcije in jo ima še vedno,« je premier Miro Cerar odgovoril vodji poslanske skupine SDS Jožetu Tanku.
Tanko je v vprašanju premieru na začetku redne seje državnega zbora opoldne ocenil, da je ministra premier imenoval, ko je računsko sodišče že ugotovilo, da je pri vodenju KPK kršil kar osem zakonov, zdaj pa je še vrhovno sodišče odpravilo del poročila KPK o nekdanjem premieru Janezu Janši, ker mu komisija ni omogočila, da bi lahko odgovoril na hude obtožbe. Tanko je ta del poročila KPK ocenil celo za »zmazek«, premiera pa vprašal, ali se mu minister še zdi zaupanja vreden.
Je kje senca dvoma?
Cerar je opozoril, da je Tanku o ugotovitvah računskega sodišča o KPK v preteklosti že odgovarjal in da se je po njegovi oceni večina očitkov nanašala na delo, preden je Klemenčič prevzel vodenje KPK, Klemenčič naj bi napake pozneje saniral.
O odločbi vrhovnega sodišča je premier povedal, da ta res odpravlja poročilo KPK, a po proučitvi te zadeve meni, da ne gre za odločitev, ki bi vzbujala dvom o Klemenčiču kot predsedniku KPK, saj je ta ravnal z vso skrbnostjo, Janša pa se je po Cerarjevi oceni imel možnost izjaviti o obremenilnih dejstvih. Sodišče je poročilo po Cerarjevi oceni odpravilo zaradi procesnih napak, a vsebina poročila ni bila izpodbijana in ni bila izpodbita, v postopku pa je več sodnih senatov pred končno odločitvijo tudi pritrdilo ravnanju vodstva KPK.
»S to argumentacijo ste smešni, je Cerarju ugovarjal Tanko in opozoril, da je vrhovno sodišče »zmazek odpravilo, ker stranka v postopku ni imela možnosti odgovoriti na očitke v poročilu«. Tanko je dodal, da so v parlamentu opravili nadzor tudi nad Klemenčičevimi prijavami premoženja in da se je pokazalo, da ta ni prijavil podjetja, ni znal pojasniti, zakaj njegove hiše ni v evidencah Gursa, ni bilo pojasnil o 50.000 evrih posojila, nižjih obrestih, je pa Klemenčič večkrat protestno odšel s pogovorov o tem ...
Möderndorferjev poseg
Da Tanko s tem podvprašanjem zlorablja poslovnik, ker se sklicuje na osebne podatke, ki izvirajo iz nedokončanega postopka za zaprtimi vrati pred mandatno-volilno komisijo, minister pa se nima možnosti braniti, je protestiral vodja Zaaba Jani Möderndorfer. Predsednik DZ Milan Brglez (SMC) je Tanku po tem posredovanju izrekel pogoji opomin, če je res javno uporabil podatke iz zaprte seje. Cerar pa je v odgovoru Tanku podvomil o tem, ali so trditve vodje poslanske skupine SDS točne, in ocenil, da gre za »neko navajanje kar tako«. Dodal je, s pripombo, da bo tudi sam nekoliko šaljiv, da ga pa veseli, ker nenadoma SDS priznava vso avtoriteto instituciji, ki jo je še pred kratkim imenovala krivosodje, in jo zdaj spoštuje in se nanjo tudi sklicuje.
Tanko pa je odgovoril, da ni razkril nobene zaupnosti, podatki so iz javno dostopnih magnetogramov, oznake zaupnosti pa so bile umaknjene, z odgovori premiera pa ni bil zadovoljen, ocenil je, da Cerar ni odgovoril na nobeno vprašanje.
Kaj po odpravi ugotovitev o Janši?
Po odpravi ugotovitev KPK o Janši, ker se Komisija za preprečevanje korupcije ni držala zakona, je pričakovati, da bo sodišče podobno odločilo še o ugotovitvah KPK o Zoranu Jankoviću. Pri predsedniku Pozitivne Slovenije in županu prestolnice Jankoviću je komisija, ki jo je vodil Goran Klemenčič, namreč ravnala enako kot pri Janši. Sodnih dilem s tem še ne bo povsem konec. Pred ustavnim sodiščem je še presoja zakona, ki ga je KPK po sodbi vrhovnega sodišča prekršila. Po neuradnih informacijah je verjetno, da bo tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije prej ali slej obveljal za neustavnega.
Kako je Klemenčič postal predsednik
Spremembo, katere del je bil nov način volitev komisije, dobila pa je tudi drugačne pristojnosti, je parlament potrdil 25. maja 2010, ko je bil Goran Klemenčič še namestnik tedanje notranje ministrice Katarine Kresal (LDS). Po tem, ko so poslanci konec maja zakon spremenili, je Klemenčič s 1. junijem odstopil kot sekretar, Rajko Pirnat, Boštjan M. Zupančič in Jože P. Damijan pa so ga predlagali za predsednika komisije, za kar ga je tedanji predsednik republike Danilo Türk septembra tudi izbral.
Ob njem je Türk takrat imenoval še dva namestnika, a je Jože Končan takoj po imenovanju odstopil, ko je izvedel, kdo je še v komisiji, ker »si ni želel očitkov o naklonjenosti eni politični opciji«. Ob Klemenčiču je bil že v prvo za namestnika imenovan še nekdanji novinar Dnevnika Rok Praprotnik. Leto pozneje je vlada Boruta Pahorja padla.
Majanje druge Janševe vlade
Druga vlada Janeza Janše, ki je padla po letu vladanja po objavi zdaj odpravljenega poročila o predsedniku SDS, se je sicer majala že pred objavo tega poročila in bilo je le vprašanje, kdaj in zakaj bo padla. Na hude notranje spore je, denimo, pokazalo, ko so iz državnega zbora, ki ga je vodil Gregor Virant (DL), obtožili notranje ministrstvo, ki ga je vodil Vinko Gorenak (SDS), da so tam izgubili del referendumskih podpisov, katerih pravilnost so preverjali. A števila teh podpisov, ki so jih iz DZ poslali na MNZ, v DZ pred tem niso nič preverili in zato tudi kakšnega dokaza, kje so podpisi izginili, niso imeli.
Še bolj so načetost koalicije pokazali posveti o imenovanju nadzornikov državnega holdinga, ki jih je v državnem zboru precej proti SDS organiziral Gregor Virant, ki je pojasnil, da poskuša preprečiti imenovanje strankarsko opredeljenih kandidatov. Na koordinacijo, kdo bo nadzoroval ravnanje z državnim premoženjem, je povabil tudi vlado, ki bi po tedanjem zakonu morala predlagati večino kandidatov. Udeležba je bila na koncu klavrna, bilo ni niti predstavnikov tedaj opozicijske SD.
Virant je po objavi poročila KPK takoj sporočil, da je z vlado, ki jo je po volitvah sestavil z Janezom Janšo, konec. Ministri DL in Virant kot predsednik državnega zbora pa so odstopili, ker tega ni storil Janša. Ob Desusu se je DL s kritičnim stališčem do Janše kot premiera pridružila še SLS, bolj zadržana je bila NSi. Čisto formalno gledano je vlada Janeza Janše padla, ker je Alenki Bratušek uspelo z DL, Desusom in SD sestaviti novo vladno koalicijo in Janši s konstruktivno nezaupnico odvzeti oblast. A še pred tem je svoje vodenje PS moral, zaradi poročila KPK, začasno zamrzniti Janković.
Če ne bi bilo poročila KPK, bi sčasoma druga vlada Janeza Janše najverjetneje kljub temu padla zaradi notranjih sporov, povod pa bi lahko bile sodne odločitve v primeru Patria. Ravnanja strank, ki so po objavi poročila KPK prevzele oblast, volivci na lanskih volitvah niso nagradili. DL Gregorja Viranta so povsem izbrisali s političnega zemljevida, PS je postala obrobna strančica brez poslancev, iz DZ je izpadla SLS, nova stranka Alenke Bratušek pa je od volitev najmanjša v parlamentu. Le Desusu Karla Erjavca je uspel vzpon in je svojo moč v parlamentu in v vladi podvojil.
