Tiskane izdaje
Res gre, tako Vesna Györkös Žnidar, za »izjemne rešitve, ki bi se uporabile v izjemnih razmerah«, a stališče notranjega ministrstva ostaja nespremenjeno. »Dolžnost vsake odgovorne države je, da sprejme vse potrebne ukrepe, da ne pride do poslabšanja notranje varnosti.« Zato ministrica upa, da bo predlog novele zakona, ki bistveno zaostruje pogoje za pridobitev azila in poenostavlja postopke vračanja tujcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v državo, vseeno kmalu na vladnih klopeh. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je v njem, če bo ostal v dosedanji vsebini, našel kršitev vsaj devetih mednarodnih aktov in treh členov slovenske ustave, predlogu nasprotujejo v nevladnih in humanitarnih organizacijah, saj so prepričani, da si Slovenija kolektivnih izgonov tujcev ne sme privoščiti.
Hoja po robu
Da z napovedanimi rešitvami naša država hodi po robu, ve tudi premier Miro Cerar. Hkrati pa opozarja, da če bi se znova okrepil migrantski tok in bi se migranti v velikem številu spet napotili preko balkanske poti, ki je za zdaj zaprta, potem bi Slovenija morala ukrepati. Še zlasti zato, ker bi v takem primeru Avstrija na svojih mejah preprečila vstop migrantom in bi naši državi grozilo, da postane žep za migrante. Če bi prišlo do tega, bi to »lahko ogrozilo našo varnostno situacijo in stabilnost sistema kot celote, zato bi morala država glede prosilcev za azil uveljaviti neke druge, strožje standarde,« meni Cerar. Vendar ti ne bi smeli biti v nasprotju z našim ustavnim sistemom in našimi mednarodnopravnimi zavezami. Iskanje ravnovesja med ustavno dopustnimi rešitvami, ki bodo odgovorile na možnost poslabšanja varnostnih razmer in varovanjem človekovih pravic, tako še vedno ostaja izziv za koalicijske stranke, priznava vodja poslanske skupine SMC Simona Kuster Lipicer.
Denar za ovire
Je pa vlada danes dala zeleno luč za dva zakona, ki poleg zakona o tujcih, sodita v sveženj varnostnih zakonov. S potrditvijo predloga novele zakona o nalogah in pooblastilih policije je policiji dala nova pooblastila, ki naj bi po besedah Vesne Györkös Žnidar zaradi zagotovitve višje pravne in osebne varnosti ljudi in njihovega premoženja pomenila »posodobitev policijskih pooblastil v skladu z možnostmi, ki jih ponujajo nova tehnična sredstva«.
Predlog novele zakona o nadzoru državne meje pa naj bi v pričakovanju povečanega prihoda migrantov dal policiji nekatere nove možnosti - tehnična sredstva za fotografiranje, video in avdio snemanja, sredstva za identifikacijo oseb, vozil in predmetov - za bolj učinkovit nadzor meje. Novela pa tudi na novo izrecno določa obveznost lastnika in posestnika zemljišča, da dopustita postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje teh sredstev na svojem zemljišču.
Predlog poleg tega predvideva nadomestilo oziroma odškodnino za lastnike zemljišč, na katerih je postavljena varovalna ograja, ki onemogoča redno rabo zemljišč. Višino nadomestila bodo določili na podlagi metodologije, ki jo bo z uredbo določila vlada, je pojasnila Györkös Žnidarjeva in dodala, da se bodo odškodnine izplačevale za nazaj, za preteklo koledarsko leto. Za ta namen je v prihodnjem letu predvidenega 280.000 evrov proračunskega denarja, v letu 2018 pa 240.000 evrov.
Če bo treba za nadzor državne meje uporabljati zemljišča tako, da je onemogočena redna raba zemljišč, in sicer za obdobje, ki je daljše od predlaganih 24 mesecev, bo po mnenju vlade treba začeti postopke za omejitev lastninske pravice v javno korist.
V tem primeru zakon predvideva tudi odškodnine. Za izvajanje ukrepov, kot so pregled listin, preverjanje oziroma nadzor osebe, prevoznega sredstva in stvari, je bil do zdaj določen standard »utemeljene verjetnosti« prestopa notranje meje, nov standard naj bi bil zgolj »verjetnost«, da je oseba tako mejo prestopila.
