Tiskane izdaje
Pred potovanjem predsednika državnega zbora Milana Brgleza v Vatikan je premier in predsednik SMC Miro Cerar v začetku tedna zahteval odstop Brgleza s položaja podpredsednika stranke SMC zaradi javnega nasprotovanja popravku zakona o tujcih in s tem nasprotovanja vladni politiki na pomembnem področju varnosti države.
Po naših informacijah Cerar še ni sprožil formalnega postopka za Brglezovo zamenjavo, poleg tega pa se je ob prebiranju statuta stranke pokazalo, da postopek za zamenjavo funkcionarjev sploh ni formalnopravno urejen. Toda Cerarjeva zahteva je ostala zgolj pri besedah, ki pa že pušča posledice.
Kot je mogoče slišati po hodnikih državnega zbora, so se v SMC že začeli preštevati, kdo je v čigavem taboru. Danes nobeden od poslancev SMC in iz vodstva stranke ni bil pripravljen komentirati zadeve. Se je pa oglasil Milan Brglez, ki je napetosti umirjal: »Povedati moram zelo preprosto dejstvo, da sva se s predsednikom stranke dogovorila, da zadeve uskladiva in se pogovoriva. Žal nama to še ni uspelo, dogovorjena sva, da to narediva prihodnji teden. To je v dobro države in same stranke.« Predsednik DZ in podpredsednik SMC na novinarska vprašanja ni odgovarjal.
Premier Cerar danes za pojasnila ni bil dosegljiv zaradi evropskega vrha na Malti. Na novinarska vprašanja o komentarju zapleta v SMC je odgovoril le, da so to notranja vprašanja, ki jih bodo reševali doma.
Kot je poročal časopis Večer, ki se je skliceval na neimenovane vire, namerava Cerar vztrajati pri Brglezovem odstopu, pri čemer pa ni jasno, kako daleč je pripravljen iti. Kot je mogoče razumeti, je Cerar tako odločen zato, ker je bilo glasovanje o zakonu o tujcih kaplja čez rob. Brglez je menda z glasovanjem proti zakonu šel predaleč. Svojemu strankarskemu predsedniku in šefu vlade se je, kot je slišati iz neimenovanih virov, zameril že z ravnanjem v procesu usklajevanja, češ da je pomisleke začel izražati šele v sklepni fazi sprejemanja zakona.
Je pomiritev možna?
Brglez in Cerar se od ponedeljka, od srečanja vrha stranke, nista več slišala, zaradi Cerarjevih službenih obveznosti pa je že jasno, da med vikendom srečanja ne bo. Dokler v vrhu stranke ne bodo rešili zadeve, pa bodo na trnih v koaliciji.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han meni, da ko se spreta drugi in tretji človek v državi, zazvonijo vsi alarmi. To, kar se dogaja na relaciji Cerar-Brglez, po njegovem ni dobro. Tako meni tudi prvak Desusa Karl Erjavec, ki upa, da bodo v SMC težavo hitro rešili v dobro države in stabilnosti koalicije. »Res neodgovorno bi bilo, da bi take napetosti ogrožale stabilnost vlade, koalicije in države, Upam, da premoreta toliko modrosti, da bosta znala rešiti spor, da bosta imela v ospredju državni in ne strankarski ali parcialni interes,« je poudaril Erjavec.
Proti glasovali še trije poslanci
Spomnimo. Ko je premier Cerar prejšnji teden izjemoma šele v petek odgovarjal na vprašanja poslancev, mu je Brglez spornost omejevanja azilnih pravic med vrsticami očital v govoru ob spominu na holokavst.
Neposredno pa je kritiziral Cerarja dan prej, ko je pred glasovanjem o popravku omenjenega zakona izjavil: »Glasoval bom proti kot državljan te države, pa tudi kot poslanec in kot predsednik državnega zbora, ker prvič, ne morem glasovati za zakon, o katerem menim, da krši ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala Republika Slovenija. Drugič, ker se bojim, da ta zakon uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so določene v naši ustavi. In tretjič, ker se zavedam, da bo sprejetje tega zakona imelo nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za Slovenijo in njene interese v mednarodni skupnosti, Svetu Evrope in Evropski uniji.«
Proti spremembi zakona so z Brglezom glasovali še trije poslanci SMC: Mitja Horvat, Dragan Matić in Izidor Kamal Shaker.
Razdeljena tudi koalicija
Za spremembo zakona je bila sicer odločna večina 47 poslancev, proti 18. A za je glasoval večji delež poslancev SDS kot SMC in večji delež poslancev NSi kot Desusa. Iz vladne SD ni bil za sploh nihče, pet od šestih poslancev je bilo proti. V Desusu jih je bilo pet za, štirje proti, dva nista glasovala. V SMC jih je bilo za 23, proti štirje, osem jih ni glasovalo.
Odstopa s položaja predsednika državnega zbora premier Cerar ni zahteval, zahteval ni niti, da bi se Brglez moral umakniti iz stranke. Po neuradnih informacijah iz SMC je spor ob varnostnih dilemah preprosto preveč resen, da bi premier lahko spregledal konflikt in se ne odzval.
V stranki sicer niso hoteli javnega razčiščevanja v medijih, zato informacij v začetku tedna o dogajanju ni bilo.
Sredi tega tedna je o popravkih zakona o tujcih glasoval še državni svet. Svetniki, ki so sejo zahtevali, so se sklicevali na Brglezove kritike. A veto ni uspel. Za je bilo 16 svetnikov, proti 19.
Premier Cerar bo do prihodnjega tedna na Malti na pogovoru voditeljev držav EU.
Zakon na poti k Pahorju
Predsednik državnega zbora Brglez predsedniku republike Borut Pahorju danes, v petek, pošilja v razglasitev popravek zakona o tujcih, ki omogoča zaprtje meje in omejitev azilnih pravic migrantom, ob katerem je nastal spor, smo izvedeli iz kabineta predsednika državnega zbora.
Brglez in Pahor nimata druge možnosti kot podpisati in poslati dopolnitev zakona v objavo v uradni list.
Ustavna ureditev predsedniku republike nalaga dolžnost, da razglasi zakone, ki jih sprejme državni zbor. To je dolžnost predsednika republike, in ne njegova diskrecija. Takšno stališče je zavzela tudi skupina uglednih pravnih strokovnjakov, ki jih je prav glede tega vprašanja na posvet povabil predsednik republike v maju lani.
Predsednik republike Pahor ima drugačno stališče o popravkih zakona o tujcih kot Brglez. Popravek zakona je na seji Sveta za nacionalno varnost podprl, in čeprav so v državnem zboru nekoliko znižali kvorum za zaprtje meje v prihodnosti, to, kot so sporočili iz njegovega urada, »predsednikovega stališča do smiselnosti zakona ne spreminja«.
V odsotnosti uspešne skupne evropske begunske politike se po mnenju predsednika Pahorja država zateka k rešitvam na zelo tanki meji med zagotavljanjem varnosti in človekovih pravic ter polnega upoštevanja mednarodnega humanitarnega prava.
Pahor ne pričakuje, da bi v kratkem nastale okoliščine, da bi država morala uporabiti ta zakon in zapreti mejo, zato je že pred časom tudi predlagal odstranitev žične ograje na meji s Hrvaško, ki jo bo mogoče znova postaviti, če bi se razmere bistveno spremenile.
A se vlada za ta njegov predlog ni odločila.
