Cerarjev sokol letos že štirikrat prisilno prizemljen

Vzdrževanje vladnega letala Falcon 2000 EX je državo v zadnjih treh letih stalo več kot dva milijona evrov. Zaradi tehničnih razlogov so bili zgolj letos odpovedani kar štirje leti, so nam razkrili na ministrstvu za obrambo, ki upravlja to letalo.

Ali je imel premier Miro Cerar prejšnji torek srečo ali smolo, da se mu je pokvarilo vladno letalo in je namesto v Pariz na podnebni vrh odpotoval v od ujme razdejani Bohinj? Odgovor na to vprašanje najbolje pozna premier sam oziroma strokovnjaki za njegovo javno podobo. Če sodimo po odzivih domačinov, ki jih je med odpravljanjem posledic ujme tudi z besedami o arbitražnem sporazumu s Hrvaško ogovoril premier, bi mu večina Bohinjcev privoščila, da se mu falcon čim manj kvari.

Falcon se je pokvaril, a le za kratek čas

Cerarjev kabinet je v torek novinarjem sporočil, da premier zaradi okvare letala ne more v Pariz in se bo (tudi?) zato odpravil v Bohinj na obisk družin, ki jih je prizadela vremenska ujma. Nekateri mediji so kmalu po tem Cerarja okrcali, da ni govoril resnice o okvari letala in da je pretehtal, da mu obisk nesrečnih Bohinjcev lahko prinese več političnih točk kot obisk v Parizu. Zato smo na obrambnem ministrstvu preverili, kaj se je tisti dan dogajalo z vladnim falconom.

»Na omenjeni letalski nalogi 12. decembra je po zagonu motorjev in zapustitvi parkirnega mesta prišlo do indikacije napake na sistemu za nadzor zavornega sistema in krmiljenja letala na tleh. Posadka je prekinila nalogo in se vrnila na izhodiščno mesto,« so zapisali v odgovoru obrambnega ministrstva, ki upravlja to letalo. Po vpogledu v tehnično dokumentacijo in opremo je posadka opravila predpisani postopek za odpravo napake in jo po okoli 15 minutah tudi odpravila, vendar pa se je Cerarjeva delegacija v tem času odločila za spremembo načrtov in odšla v Bohinj.

Kakor so nam pojasnili na obrambnem ministrstvu, ki ga vodi Andreja Katič, so bili zaradi tehničnih razlogov letos odpovedani štirje poleti, en polet pa je bil izpeljan s 30-minutno zamudo. Okvare seveda ne pomenijo, da je letalo slabo vzdrževano. Letos so stroški vzdrževanja falcona znašali 390.000 evrov skupaj z davkom na dodano vrednost, lani je ministrstvo za vzdrževanje tega poslovnega letala za deset potnikov namenilo 1,44 milijona evrov, leta 2015 pa so vzdrževalni stroški za falcon znašali 315.000 evrov.

Ura letenja za 4221 evrov

Falcon že od zamisli o nakupu posebnega letala za vladna potovanja spremlja vprašanje, ali Slovenija takšen zrakoplov res potrebuje. Spomnimo, saga o falconu se je začela leta 2001, ko se je za nakup odločila takratna vlada Janeza Drnovška. Vlada je letalo začela uporabljati leta 2002, zanj pa je odštela 33 milijonov evrov. Leta 2005 ga je oddala v najem v ZDA, od leta 2009 pa je falcon znova v Sloveniji.

Zdaj, ko vlada to letalo ima, je seveda prav, da ga uporablja. Povprečni stroški za uro letenja s falconom so po izračunu obrambnega ministrstva 4221 evrov. Za to letalo ima vojska izučeni dve posadki, torej dva pilota in dva kopilota. Piloti so postavljeni na dolžnost čina major z izhodiščnim 47. plačnim razredom. Kopilota sta na dolžnosti čin stotnik v 42. izhodiščnem plačnem razredu. V lanskem letu je vladni falcon, ki je v slovenski lasti od leta 2001, opravil 113 poletov. Od tega sta bila 102 poleta za potrebe vlade in drugih državnih organov – z njim največkrat leti premier –, 11 prevozov pa je bilo opravljenih po naročilu Slovenija Transplanta za potrebe presaditve organov.

Skupni stroški delovanja falcona, ki vključujejo vzdrževanje, gorivo, pristojbine, zavarovanja in usposabljanje, bodo letos predvidoma znašali manj kot milijon evrov. Lani so znašali 1,8 milijona evrov, v zadnjih petih letih skupaj pa so ti stroški dosegli 6,4 milijona evrov.