Tiskane izdaje
Ljubljana – Kmalu po tem, ko bo predsednik vlade Miro Cerar pojasnil poslancem vzroke za odstop (o čemer poslanci ne razpravljajo in ne glasujejo), se bodo danes pri predsedniku republike Borutu Pahorju zvrstili vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank. Če bi premier odstopil že sredi mandata, bi bilo upravičeno pričakovati, da bi dosedanja koalicija ponudila novega mandatarja ali pa bi se v parlamentu oblikovala nova politična večina, a tega tik pred iztekom mandata poslancem ni pričakovati.
Realno: volitve konec maja
Predsednik republike bo od političnih strank želel slišati dvoje: ali nameravajo ponuditi novega mandatarja in katero majsko nedeljo si želijo volitev. Ker je Borut Pahor že naznanil, da ne namerava predlagati mandatarja, se bodo morali s tem (morda že ta teden) seznaniti v državnem zboru. Po tem prvem dejanju začne teči drugi krog iskanja novega mandatarja, ko lahko poslanske skupine ali poslanci predlagajo kandidata; to obdobje traja 14 dni. Po tem obdobju, če ne bo tretjega poskusa, lahko v državnem zboru ugotovijo, da ni politične volje za sestavo nove vlade, o tem obvestijo predsednika republike, ta pa nato razpiše nove volitve. Glede na pravila slovenske ustave in realne možnosti je pričakovati, da bi se Pahor odločil razpisati parlamentarne volitve za 27. maja.
Komisija za takojšnje sprejetje ustavnega zakona
NLB je očitno res prvovrstni nacionalni interes, saj so parlamentarne stranke pri njeni zaščiti pred hrvaškim rubežem presegle politične delitve, in to le dobra dva meseca pred volitvami. Sodbe hrvaških sodišč v zvezi z NLB ter sedanja in potencialna škoda zaradi tega so poenotili stališča pozicije in opozicije na komisiji DZ za nadzor javnih financ, ki je vse sklepe sprejela soglasno. Njeni člani so enotno pozvali k takojšnjemu sprejetju dopolnitve ustavnega zakona z novima členoma 22i in 22j, s katerima bi NLB zaščitili pred hrvaškimi rubeži in povrnili škodo, ki nastaja ali bo nastala v slovenskih bankah zaradi ravnanja Hrvaške ali njenih sodišč – ki je tudi v nasprotju z dunajskim sporazumom o nasledstvu in memorandumom z Mokric.
Ker je Borut Pahor že naznanil, da ne namerava predlagati mandatarja, se bodo morali s tem seznaniti v državnem zboru. Foto: Matej Družnik/Delo
Ker se Sloveniji zaradi bližajočih se volitev s sprejetjem zakona že mudi, je – v primerjavi z osnovnim predlogom SDS in NSi – iz najnovejšega predloga umaknjeno določilo iz člena 23k, ki nalaga Banki Slovenije ukrepanje zoper lastnika bank Unicredit, d. d., in Banka Intesa, d. d. (To sta banki, ki imata ista lastnika kot hrvaški Privredna in Zagrebačka banka, ki po nareku hrvaške države tožita NLB.) Vsak takšen predlog, ki posega v poslovne banke, bi zahteval tudi mnenje regulatorja, torej Evropske centralne banke, kar bi precej zapletlo in zavleklo celoten postopek. To nam je po seji potrdil tudi predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS); po njegovem se zdaj sprejetje zakona lahko pospeši, saj ima načelno podporo pozicije (ki mu ne nasprotuje) in opozicije, o njem pa se morajo še izreči vsi pristojni skupaj z ustavno komisijo.
Okrcali tudi NLB
Parlamentarna komisija je ob tem okrcala tudi NLB, ker je izvršila sodbo hrvaškega sodišča iz naslova prenesenih deviznih vlog. Po njenem mnenju je to v nasprotju slovenskim pravnim redom, sporazumom o vprašanjih nasledstva in memorandumom, ki sta ga leta 2013 podpisala tedanja predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Janez Janša in Zoran Milanović. Od vlade kot skupščine SDH zato pričakujejo, da takoj sprejme ukrepe za zaščito premoženja NLB na Hrvaškem, komisijo pa o tem obvesti v 15 dneh, vladi nalagajo tudi, naj da zagotovila, da banka ne bo več izvrševala sodb hrvaških sodišč. Komisija pa je ob tem pozvala tudi NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak, da ji v treh dneh pošlje vsa pravna mnenja, na podlagi katerih so pred kratkim plačali milijonski zahtevek iz sodbe hrvaškega sodišča.
