Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednica vlade Alenka Bratušek bo v četrtek predsednikom strank in vodjem poslanskih skupin predstavila predlog zakona o izvedbi v ustavo zapisanega fiskalnega pravila. Gradivo je pripravljeno, danes naj bi ga dobile poslanske skupine.
V kolikšni meri je finančno ministrstvo upoštevalo pripombe strokovnjakov, s katerimi se je sestalo pred desetimi dnevi, ne vemo. Naše prve informacije so govorile o tem, da zakon vsebuje 14 členov, pripombe stroke pa so bile precej različne.
Da se je premierka odločila za sestanke s prvaki strank, seveda pomeni, da najprej želi preveriti politično podporo zakonskim rešitvam, preden jih pošlje v parlamentarno proceduro. V skladu z ustavo (148. člen) namreč izvedbeni zakon terja dvetretjinsko podporo vseh poslancev (60 glasov), kar pomeni, da koalicija nujno potrebuje tudi glasove opozicije.
Od izvedbenega zakona se pričakuje, da bo opredelil podrobnosti glede izvajanja fiskalnega pravila in načina uravnoteženja javnih financ. Fiskalno pravilo, v ustavo vneseno maja lani, predvideva, da morajo biti od leta 2015 naprej prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Od pravila se lahko odstopi le v izjemnih okoliščinah.
O ustavni obtožbi danes
Po prvih napovedih lahko koalicija v iskanju političnega soglasja še najmanj računa na podporo največje opozicijske stranke SDS. Poslanska skupina te stranke se bo danes odločila, ali bo vložila pred tednom dni napovedano ustavno obtožbo zoper predsednico vlade in njeno ministrsko ekipo.
SDS vladi očita, da bi že zdavnaj morala predložiti izvedbeni zakon, pa ga ni. Ustavna obtožba zato po mnenju SDS stoji na čvrstih temeljih, saj ni dvoma, da »je določilo ustave kršeno, zato smo v neustavnem stanju, ki ima za posledico visoko rast zadolževanja. Ne samo, da proračun za leto 2015 ni bil pripravljen skladno s fiskalnim pravilom, ko pravilo že velja, posledica tega so tudi nenadzorovana in nebrzdana zadolževanja,« so prepričani v SDS. Ali se bodo ustavni obtožbi, če jo bo SDS vložila, pridružili tudi v drugih dveh opozicijskih strankah, še ni znano. Toda ker za vložitev ustavne obtožbe zadostuje že deset poslancev, lahko SDS to izpelje sama.
SLS vztraja pri kritiki vlade tudi zato, ker je stranka septembra lani sama pripravila osnutek izvedbenega zakona in ga poslala premierki, vendar je videti, da se vlada spretno izogiba svojim obveznostim. Posledica tega pa je zmanjšana kredibilnost države in njeno vse večje zadolževanje.
Iz NSi so sporočili, da stranka v zvezi z morebitno vložitvijo ustavne obtožbe še ni sprejela dokončne odločitve. Če bo vlada še naprej zavlačevala z izvedbenim zakonom, pa je njena vložitev vsekakor smiselna. Odlaganje obveznosti oziroma zavlačevanje po mnenju NSi pomeni prelaganje finančnega bremena na prihodnje generacije, kar je nesprejemljivo.
