Cilj je vrniti socialno delo na teren

Ostalo bo 62 lokalnih enot CSD, ustanovili bodo še 16 območnih in eno centralno.

Objavljeno
23. december 2016 19.35
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Ljubljana - »Bistvo reorganizacije centrov za socialno delo je, da vrnemo socialno delo tja, kjer bi moralo biti, torej ljudem,« je minstrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak pospremila v javno razpravo novelo zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja temelj za že dolgo napovedano spremembo organizacije centrov za socialno delo.

Poenotenje praks in načina delovanja centrov za socialno delo, povečanje učinkovitosti in kakovosti dela, poenostavitev upravnih postopkov in s tem razbremenitev strokovnih delavcev, krepitev strokovnosti, dosegljivosti in avtonomnosti so med glavnimi cilji reorganizacije centrov za socialno delo (CSD).

Vpeljati nameravajo dvonivojsko strukturo. Danes je 62 CSD, ki se bodo ohranili kot lokalne enote, zelo verjetno pa bodo glede na potrebe odprli še kje kako dodatno pisarno. Poleg njih bo 16 območnih CSD in še centralna enota, ki bodo imeli razdeljene naloge in pristojnosti. Območni CSD bodo delovali tako, da bo imel vsak enoto ZUPJS, torej bi se odločanje o letnih pravicah, kot so otroški dodatek, subvencija vrtca in državna štipendija, kjer gre za biroktratsko in ne strokovno delo, preselilo iz lokalnih enot. Hkrati bi te območni CSD-ji imeli skupne in interventne službe, pravne, finančne in računovodske zadeve ter informatiko za vse lokalne enote. Pod njihovi okriljem bodo krizni centri in koordinatorji za delo v splošno korist, preprečevanje nasilja v družini in drugi. Lahko bomo povsod zagotavljali multidisciplinarne time, predvsem pri težjih primerih bo to velika dodana vrednost. Na obstoječih CSD pa bi se opravljalo vse strokovno delo. Bistveno izboljšavo pričakujemo glede poenotenja praks,« je ob predstavitvi naštela ministrica. Ena od sprememb v primerjavi s sedanjim delovanjem CSD je, da nameravajo vpleljati koncept ključne osebe - ko bo posameznik ali družina prišla na CSD, jo bo obravnavala ključna oseba, ki ji bo pomagala razreševati težave, da ne bo treba hoditi od vrat do vrat. »Uvajamo tudi terensko delo, mobilne enote, popoldansko delo CSD, ki morajo biti tisti, na katere se ljudje zanesejo. Verjamem, da bo z reorganizacijo to centrom zopet vrnjeno,« je dejala Anja Kopač Mrak.

Enote CSD bodo ostale vstopne točke za vse pravice, ohranili pa bi odločanje o denarni socialni pomoči, izredni denarni socialni pomoči in varstvenemu dodatku, kjer prosilci ponavadi potrebujejo temeljitejšo obravnavo in podporo na več področjih. Vodje teh enot pa bodo razbremenjene nekaterih poslovnih nalog.

Vloga centralne enote pa na bi bila podpora CSD-jem, izobraževanje, statistične analize, razvoj strokovnega področja, vzpostavitev poenotenja praks, razvoj kakovosti, uvajanje novosti in opravljanje zadev, ki so manj pogoste. Tako bi, na primer, zbirali in posredovali informacije o vsebini in postopkih mednarodnih posvojitev.

Novela zakona o socialnem varstvu bo v javni razpravi do sredine februarja, ministrica predvideva, da bo spomladi sprejeta v državnem zboru. Načrt je, da bodo po tem imenovani vršilci dolžnosti vodij lokalnih enot, s katerimi bodo skupaj pripravili statute in nove sistemizacije. Zdaj ima vsak od CSD svoj informacijski sistem, zaradi vpeljave enotnih na ravni območnih enot predvidevajo, da je realen datum za končanje reorganizacije 1. februar 2018. Pričakovati je, da bodo potrebne kadrovske okrepitve.

Del reorganizacije pa bo tudi uvedba informativnih izračunov za letne pravice, kot sta denimo otroške dodatke in subvencija plačila vrtca, ki nista povezana s socialnim delom. Upravičenec bo moral prvič oddati vlogo, potem pa ne več, ampak bo, podobno kot za dohodnino, prejel vsako leto informativni izračun, na katerega bo lahko podal ugovor.