Čufer napoveduje bolj vzdržno omejevalno politiko

Ljubljana – Kandidat za ministra za finance Uroš Čufer si je za prednostni nalogi postavil zagon gospodarstva v povezavi s sanacijo bank in konsolidacijo javnih financ »s prilagojeno stopnjo restriktivnosti.« To napoveduje nekoliko manj strogo politiko varčevanja.

»Najprej moramo sprostiti kreditni krč in razdolžiti podjetja, šele nato v pride poštev zelo omejevalna fiskalna politika. Seveda pa fiskalna politika ne more biti ekspanzivna, pač pa vzdržno omejevalna,« je članom matičnega odbora za finance in monetarno politiko razložil Uroš Čufer in na koncu dobil devet glasov podpore, pet pa jih je bilo proti. Večina poslancev mu je čestitala za pogum, da kandidira za ta položaj.

O slabi banki

Slaba banka bo, se pa od nje bistveno preveč pričakuje. Njeni cilji niso jasno zapisani, njeni operativni vidiki pa so še popolnoma nerazdelani. Čuferja skrbi, da bi zelo veliko denarja porabili za sanacijo bank, pa bi ga potem zmanjkalo za sanacijo podjetij. Ukrepe bi morali dopolniti z ukrepi za razdolžitev podjetij. Slabe terjatve se prenaša na slabo banko, ko imamo kupca za pravo banko. Zdaj kupca ni, prenašanje slabih terjatev na zalogo pa ni najbolj logično dejanje. Bolj smiselno bi bilo izpeljati kak projekt slabih terjatev zunaj slabe banke, recimo tako, da bi se odločili reševati Cimos.

O primanjkljaju in kazni

Letošnji cilj za primanjkljaj v znesku največ treh odstotkov BDP bo težko doseči. Pot do znižanja primanjkljaja vidi v znižanju porabe. »Kazen za presežni primanjkljaj je v višini 0,2 odstotka BDP, a stvar ni tako preprosta. Evropa, konkretno, evropska komisija, se vedno bolj zaveda, da v Sloveniji ni le problem finančne discipline in to, da ne bi hoteli ukrepati, pač pa, da imamo globlji problem. Pri njih je zavest o koordinaciji ekonomskih politik zelo dobra in prepričan sem, da bo to odprlo tudi debato o roku kaj, kako, zakaj. Komisija ima pravila, želi se jih držati, nima pa izključenih možganov.«

O pomoči gospodarstvu

Zelo dobra pobuda, na kateri je vredno graditi, je projekt Banke Slovenije in Združenja bank Slovenije za pomoč podjetjem, ki so ključna za gospodarstvo. »To sem vzel kot izhodiščno točko, na njej bomo začeli graditi podrobne ukrepe. O samih ukrepih in mogoče tehničnih elementih je še prezgodaj govoriti. Možnih variant je več, od dokapitalizacij, hibridnih instrumentov, garancij. Ta trenutek ne bi mogel povedati, kateri je najprimernejši in koliko bo to stalo.«

O zlatem fiskalnem pravilu

Taka pravila si postavljaš, ko ne verjameš sam sebi, da jih boš izpolnil. Če ne gre drugače, bi ga lahko zapisali, podpira pa taka pravila, kar zadeva dolgoročne cilje.

O svoji vlogi pri slabih posojilih NLB

Nikoli ni sodeloval pri podeljevanju slabih posojil, to ni bil del njegovih pooblastil in nalog. »V NLB je 3500 zaposlenih in velika večina nima zveze s tem. Tako da smo mogoče bankirji bolj, kot si mislite, zainteresirani, da se ta stvar razčisti in da ni neke lažne solidarnosti med bankirji. Se mi zdi pa popolnoma absurdno, da je treba terjatve od banke odkupiti, da jih lahko preiskuješ.«

(Za zdaj) neodgovorjena vprašanja

Kandidat za finančnega ministra ni odgovoril na vprašanja Romane Tomc (SDS), kakšne ukrepe načrtuje na prihodkovni strani proračuna, ali bo dvignil stopnjo DDV, kakšna številčna izhodišča ima glede mase plač v javnem sektorju, kako bo zakon o slabi banki dopolnjen in kakšen primanjkljaj pričakuje letos. Na ta vprašanja bo lahko odgovoril »čez dva meseca, ko bo oborožen s podatki.«