Tiskane izdaje
Ljubljana - Ustavno sodišče je presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. Nemoteno zagotavljanje funkcij države ima namreč prednost pred pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma. Sodišče je odločbo sprejelo z osmimi glasovi proti enemu.
Minister za finance Janez Šušteršič je danes izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo ustavnega sodišča, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. Vesel je, »da je v teh pregretih časih nekdo ohranil trezno glavo« in da so sodniki odločitev sprejeli z veliko večino.
Zelo pomembno se mu zdi, da so ustavni sodniki to odločitev sprejeli z veliko večino, saj to »seveda kaže, da so bili argumenti po močnem prepričanju močne večine na naši strani.«
Janša odločitev sodišča označil za branik slovenski suverenosti
Premier Janez Janša je dopoldan tvitnil: »Današnja odločitev US je branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank«.
Pred današnjo sejo sveta SDS pa je Janša poudaril, da se je ustavno sodišče z odločitvijo o referendumih postavilo »na branik slovenske ekonomske in politične suverenosti«.
Ustavno sodišče se je danes po besedah premiera postavilo tudi v bran »blaginje ljudi, ki je bila ogrožena« zaradi omenjenih dveh referendumov. »Večje so namreč blokade, manj je denarja, ki ga je mogoče razdeliti tam, kjer je najbolj potreben,« pravi Janša.
Slovenija po besedah premiera tudi sicer danes ni v položaju, ko bi si lahko privoščila, da gre »nek zakon najprej skozi težavno usklajevanje v koaliciji, nato skozi dolgotrajen proces v DZ in veta, ki jih praviloma postavlja DS, na koncu pa še preko referendumskih zahtev in pobud«. »To vzame od tri do šest mesecev časa, ki ga žal ni,« pravi Janša.
Premier sicer ocenjuje, da smo danes v razmerah, ko se kaže luč na koncu tunela, dodaja pa, da »je do tam še dolga pot«.
Damijan: Gre za 'last-minute' priložnost
»Ustavno sodišče je v svoji presoji očitno ocenilo, da bi negativne posledice uveljavljanja pravice do referenduma pomenile večjo grožnjo za ostale ustavne vrednote, kot so predvsem učinkovito izvajanje funkcij države, vključno z ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarskega sistema in uresničevanje človekovih pravic, zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela ter pravice do svobodne gospodarske pobude,« je za STA zapisal ekonomist Jože P. Damijan.
»S tem je vsaj na formalni plati zagotovilo pogoje, da bo manj verjetno prišlo do erozije gospodarskega sistema in socialne države, do česar bi nedvomno prišlo z razpisom obeh referendumov,« je pojasnil.
Referenduma o holdingu in t.i. slabi banki bi po mnenju Damijana privedla do neoperativnosti vlade, nelikvidnosti proračuna v letu 2013 in do nujnosti prošnje za finančno pomoč EU. S tem bi bile močno ogrožene nekatere temeljne ustavne pravice, je dodal.
Zdi se mu škoda, da se ustavno sodišče ni enako odločilo že lani ob pobudi za razpis referenduma o pokojninski reformi. S to odločitvijo ustavnih sodnikov Slovenija po njegovem mnenju dobiva bolj operativno vlado in priložnost, da se izogne prošnji za finančno pomoč. »Gre za 'last-minute' priložnost. Upajmo, da jo bo Slovenija sposobna izkoristiti,« je sklenil Damijan.
Lahovnik upa na enak razplet tudi pri referendumu o proračunu
Ekonomist Matej Lahovnik pri odločitvi ustavnega sodišča vidi vsaj tri zelo pozitivne vidike. Ustavno sodišče je tokrat odločilo relativno hitro, zato bo prišlo le do dvomesečne zamude pri uveljavitvi obeh zakonov, odločitev pa je dobra novica za gospodarstvo, saj omogoča, da se po zgledu Nemčije, Irske in Švedske končno uveljavi predlagani koncept sanacije bančnega sistema, je dejal za STA.
»Odločitev je bila sprejeta z veliko večino, kar kaže na veliko verodostojnost te odločitve ustavnega sodišča. Pričakujem, da bo ustavno sodišče enako presodilo tudi v primeru referendumske zahteve sindikatov javnega sektorja glede zakona o izvrševanju proračuna (za leti 2013 in 2014),« je še pojasnil Lahovnik.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je zadovoljen tudi ekonomist Sašo Polanec. Kot je dejal za STA, pomeni uveljavitev zakona o slabi banki odsvojitev slabih terjatev v drugo institucijo in posledično povečanje možnosti za prodajo državnih bank. »Čeprav prednosti državnega holdinga ni veliko, največjo korist pričakujem v umiku države iz gospodarstva,« je dodal.
Ekonomist Mitja Kovač ocenjuje, da je odločitev ustavnega sodišča »v časih svetovne ekonomske depresije nehvaležna, a izjemno pomembna in težko pričakovana«. Z njo ustavno sodišče končno »umirja referendumsko histerijo« in je »presekalo gordijski vozel referendumskih blokad«.
Kot je za STA še dejal Kovač, je to pozitiven signal svetovnim trgom o sposobnosti našega ukrepanja in delovanja ter eden izmed prvih majhnih korakov na poti k ekonomskemu okrevanju.
Nsi: Gre za predbožično darilo Sloveniji
V Novi Sloveniji so pozdravili odločitev sodišča, da bi bila referenduma o slabi banki in državnem holdingu protistavna. »Gre za predbožično darilo Sloveniji. Oba zakona sta ključna za stabilizacijo slovenskega gospodarstva in predstavljata del reformne politike, ki jo je začrtala vlada. Odločitev ustavnega sodišča je korak k normalizaciji razmer v Sloveniji. Predvsem pa je danes Slovenija poslala močan pozitiven signal mednarodnim finančnim trgom. Referenduma bi sicer bila za Slovenijo in našo suverenosti lahko tudi usodna,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Mencinger, Tajnikar, Mrak kritični
Ekonomist Jože Mencinger je bil kratek. »Sramota za ustavno sodišče; ali nič ne razumejo ali pa se že bojijo,« je zapisal za STA.
Kritičen je bil tudi ekonomist Maks Tajnikar. »Ker strokovno ni sporno, da imata tako slaba banka kot državni holding alternative in da izbor med njimi ni družbeno nevtralen, je ustavno sodišče s tem ljudem odvzelo pravico do alternative, torej možnosti, da se odločajo med alternativami,« je zapisal za STA. Odločitev sodnikov vidi kot klofuto ekonomski stroki in prilizovanje politiki.
Ekonomist Mojmir Mrak se z odločitvijo ustavnega sodišča strinja, ga je pa, pravi, presenetila, saj da je ob sicer podobni argumentaciji diametralno nasprotna odločitvi, sprejeti lani v kontektsu referenduma o pokojninski reformi.
»Čeprav smo nekateri že lani ob tistem referendum trdili, da so referendum o temah, ki imajo izrazito javnofinančno komponento, neprimerna oblika odločanja, se je ustavno sodišče na takšno stališče postavilo šele sedaj. Bolje pozno kot nikoli. A dejstvo ostaja, da bi z drugačno odločitvijo ustavnega sodišča lani tudi razvoj dogajanj v Sloveniji in v percepciji mednarodnih finančnih trgov do naše države verjetno bil drugačen, kot je dejansko bil,« je za STA povedal Mrak.
Bratuškova (PS) presenečena nad odločitvijo
»Odločitve ustavnega sodišča spoštujemo, kar pa ne pomeni nujno, da se z njimi povsem in o vsem strinjamo,« je danesv imenu Pozitivne Slovenije dejala Alenka Bratušek. Ob tem je opozorila na dejstvo, da je ustavno sodišče svojo odločitev utemeljilo predvsem na oceni, da je stanje v Sloveniji danes slabše, kot je bilo pred letom dni, »čeprav nas nekateri prepričujejo, da je boljše«.
Opozorila je še na ločeno mnenje sodnice Etelke Korpič-Horvat, ki je poudarila, da ustavno sodišče ne odloča o tem, ali je o določenih temah pametno odločati na referendumu, ampak o tem, ali je to v skladu z ustavo.
Sicer pa Bratuškova osebno, »tako kot celotna stranka«, upa, da bo vseeno prišlo do realizacije zaenkrat javnosti še neznanega dogovora med finančnim ministrom Janezom Šušteršičem in njo o spremembah zakona o državnem holdingu. Rešitve namreč prinašajo večjo transparentnost in preglednost pri upravljanju in prodaji, je poudarila, čeprav podrobnosti ni želela razkriti.
Bratuškova je dodala še, da se je o takšni odločitvi ustavnega sodišča po hodnikih državnega zbora že nekaj časa govorilo, a jo je osebno glede na dosedanjo prakso vseeno presenetila.
Dotaknila se je tudi vprašanja, ali današnja odločitev pomeni, da ustavno sodišče ne bo dovolilo referenduma o nobenem zakonu, ki bi vladi preprečil izvrševanje ukrepov na gospodarskem področju. »Če preberete natančno obrazložitve, v tem trenutku po moji oceni noben referendum, ki bi lahko poslabšal situacijo v Sloveniji, ne bi bil dovoljen, ampak to so tako rekoč vse odločitve, ki jih trenutno sprejemamo,« je poudarila.
