Dan državnosti praznujejo tudi Slovenci po svetu

Dan državnosti praznujejo tudi Slovenci, ki živijo na tujem. Ob prazniku je Sloveniji čestitala tudi Hillary Clinton.

Objavljeno
25. junij 2011 08.46
Posodobljeno
25. junij 2011 09.02
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si
Ljubljana − Na današnji dan pred 20 leti je slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon in deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije, s čimer smo Slovenci prvič v zgodovini dosegli lastno državnost. Na ta dan zato obeležujemo državni praznik dneva državnosti, ki ga praznujejo tudi Slovenci, ki živijo v tujini.

Proslavljajo ameriški Slovenci v Clevelandu

V Clevelandu, ki velja za največ slovensko mesto izven Slovenije, se vse od četrtka vrstijo proslave ob 20. obletnici slovenskega dneva državnosti. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, se proslav udeležujeta tudi minister za Slovence v zamejstvu po svetu Boštjan Žekš in ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli.

V prostorih Slovenskega muzeja in arhivov na aveniji St. Clair ter v rotundi mestne hiše Cleveland sta potekali osrednji proslavi, danes pa bodo ameriški Slovenci slavili še na Pristavi, ki obenem praznuje tudi svojo 50. obletnico. Na petkovih slovesnostih sta sodelovala tudi veleposlanik Slovenije v ZDA Roman Kirn in generalni konzul Slovenije v Clevelandu Jure Žmauc, ki je dogodke organiziral.

Minister Žekš je v petek ob otvoritvi priložnostne razstave o prispevku ameriških Slovencev k prizadevanjem za priznanje ZDA v Slovenskem muzeju in arhivih predal posebno priznanje urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu upokojenemu ameriškemu senatorju slovenskega rodu iz Ohia Georgeu Voinovichu. Podobno priznanje bo Žekš danes podelil tudi slovenski Pristavi.

Veleposlanika Kirn in Mussomeli sta nastopila že v muzeju in arhivih in opisala izjemno pot Slovenije v zadnjih 20 letih, pri čemer je ameriški veleposlanik v Sloveniji pripomnil, da je Slovence doma morda prevzel pesimistični duh in se ne zavedajo dovolj izjemnosti lastnih dosežkov. Mussomeli je prisotne ameriške Slovence zato pozval, naj kličejo sorodnike v domovini in jim povedo, da naj bodo glede svoje države bolj pozitivni.

Minister Žekš je med drugim izrekel zahvalo ameriškim Slovencem za vse, kar so naredili pri priznanju Slovenije v tujini in opisal njihov prispevek k oblikovanju ameriške družbe. »Vsi vemo, da Amerika ob osamosvajanju ni bila ravno na naši strani. Naši ljudje tukaj so se izjemno trudili, da se uradna politika spremeni. Zbirali so podpise, ljudje, kot je Edi Gobec in drugi, so dan in noč pošiljali fakse ter telefonirali zveznim predstavnikom v Washington in to je pomagalo, da nas je potem Amerika leta 1992 priznala,« je dejal generalni konzul Žmauc.

Žmauc se je v svojem govoru posebej zahvalil mestu Cleveland, kjer ima Slovenija od leta 2001 generalni konzulat, za vse sodelovanje in pomoč. Slovenija je edina tuja država, ki ima v mestu poklicnega konzula, ostalih 23 pa je častnih. »Zaradi tega so nam vrata mesta in drugih ustanov vedno odprta, kar izkoriščamo za promocijo Slovenije,« je še dodal Žmauc.

Dan državnosti proslavili tudi slovenski izseljenci v Bethlehemu

Tudi slovenski izseljenci in njihovi potomci iz Bethlehema v Pensilvaniji so s slovesnim dvigom ameriške in slovenske zastave pred mestno hišo proslavili 20. obletnico slovenske samostojnosti in 15. obletnico pobratenja z mestom Murska Sobota.

Proslavo pred mestno hišo nekdanje železarske prestolnice ZDA je v četrtek vodil predsednik Združenja pobratenih mest Eugene Novak, slavnostna govornica pa je bila predstavnica veleposlaništva v Washingtonu Maša Šiftar de Arzu, piše STA.

V mesto Bethlehem, ki so ga v ZDA leta 1741 ustanovili priseljenci iz Moravske, so se priseljevali predvsem Slovenci iz Prekmurja, ki so večinoma delali v danes propadli železarni Bethlehem Steel. Za poglobitev sodelovanja in potrditev nacionalne pripadnosti so se na pobudo profesorja iz univerze Lehigh Stephena Antalicsa organizirali v združenje, ki je leta 2005 pobratilo Bethlehem z Mursko Soboto - mesti danes redno sodelujeta tako na političnem kot kulturnem področju.