Tiskane izdaje
Arbitražno sodišče je odločilo, da je pretežni del Piranskega zaliva slovenski. Sodišče je tudi določilo stik Slovenije z odprtim morjem. Območje slovenskega stika z odprtim morjem je široko 2,5 navtične milje od osimske meje.
Nekaj zbranih poudarkov iz razsodbe:
- meja v Istri gre po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika,
- Tomšičeve parcele Sloveniji,
- meja ob Sotli sledi katastrskim mejam, ne reki,
- meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin,
- meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah,
- na Muri meja na splošno poteka po katastrskih mejah, vas Brezovec – del na slovenski strani,
- na Trdinovem vrhu poteka meja po katastru, kar pomeni, da je vojašnica na hrvaški strani.
***
Dogajanje spremljamo v živo.
20.30 Za Joška Jorasa, prebivalca z južnega brega Dragonje, je bila novica, ki jo je prebral predsednik arbitražnega sodišča, najprej en velik šok. »Tako da sem se moral kar umakniti od javnosti in sem se 'izgubil' v svojih njivah. Po dveh urah pa sem se že nekoliko zbral in si nadvse želim ter upam, da ne bo nikoli prišlo do implementacije, pa ne, ker bi želel komu slabo, ampak zato, ker menim, da to ne samo ob Dragonji, tudi na morju ni dobra rešitev. To sploh ni tisti stik, ki smo ga vsi pričakovali. Zdaj vse upe polagam v to, da se bo ponovila usoda Drnovšek-Račanovega sporazuma, ki ni bil uveljavljen,« je povedal Joras in dodal, da mora vse skupaj prespati. Zdaj, ko je prvi šok popustil, upa, da »arbitražna juha« le ne bo tako vroča.
18.05 Ali Hrvaški bolj ustreza konflikt ali sodelovanje s Slovenijo? TUKAJ preberite komentar Delove novinarke Saše Vidmajer.
18.00 Karl Erjavec: Arbitražno sodišče izpolnilo svoj mandat.
17.55 Borut Pahor: Arbitraža se je izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja.
17:35:
17.30 »Še danes sem v Sloveniji, vprašanje pa je, kaj bodo naredili politiki,« je po odločitvi dejal Joško Joras. Kot je dejal, njegova hiša še ni na hrvaškem ozemlju, zdaj mora najprej odločitev arbitražnega sodišča potrditi državni zbor.
17.20 Doslej zbrane odzive si preberite TUKAJ.
17.15 Premier Miro Cerar: »Arbitražno odločitev moramo spoštovati. Zavzel se bom za to, kljub temu da vsa naša pričakovanja niso bila uresničena. Pomembno je, da prebivalci ob meji dobijo informacije, kako naprej. Razbsodba je kompleksna in zavezujoča.«
17.11 V predstavitvi razsodbe Razkrižja sicer niso veliko omenjali, a kolikor so nekateri razumeli, naj bi tudi tu meja ostala enaka katastrski meji. To bo pomenilo, da bo v celoti ali delno na hrvaški strani ostalo deset družin s približno 35 člani. »Škoda se mi zdi vsega tega dela v zadnjih letih in žal mi je ljudi. Upam, da jim bo naša država pomagala kako drugače,« je bil po poročanju našega dopisnika razočaran razkriški župan Stanko Ivanušič.
17.07 »Današnja odločitev arbitražnega sodišča o meji s Slovenijo na nikakršen način ne zavezuje Hrvaške niti se Hrvaška nima za zavezano, da bi uveljavila njeno vsebino,« je izjavil hrvaški premier Andrej Plenković.
|
|
17.00 Slovenski odvetnik Alain Pellet: Slovenija ima stik z odprtim morjem. Absolutno sem zadovoljen z razsodbo, to je najboljše, na kar smo lahko upali.
16.40 Odzval se je evropski poslanec Franc Bogovič: »Obe državi pozivam k rešitvam za prebivalce, ki so ostali na drugi strani meje, in k spoštovanju sodbe s strani Hrvaške v duhu prava in dobrososedskih odnosov. Nespoštovanje sodbe arbitražnega sodišča s strani Hrvaške bi pomenila nestabilnost na Zahodnem Balkanu.«
16.30 Na arbitražnem sodišču so objavili končno odločitev.
16.24 ZDA poziva k hitri rešitvi spora, je sporočilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji, ki ga vodi veleposlanik Brent Hartley: »Zavedamo se odločitve, ki jo je sprejelo arbitražno sodišče. Sloveniji in Hrvaški smo zelo jasno sporočili, da se v tem sporu ne postavljamo ne na eno ne na drugo stran. Na vladah obeh držav, ki sta članici Evropske Unije in Nata, je, da rešita to vprašanje, in prepričani smo, da to lahko storita. Obe strani pozivamo, da se hitro lotita rešitve.«
16.20 Zbrali smo nekaj odzivov s twitterja. Ste med njimi? Preverite TUKAJ.
16.05 Predsednik republike Borut Pahor bo predvidoma ob 17. uri podal izjavo za javnost v zvezi z razsodbo, so sporočili iz urada predsednika države.
16.00 Guillaume končal branje razsodbe.
15.52 Odzval se je nekdanji pravosodni minister v Pahorjevi vladi Aleš Zalar.
|
|
15.42 Zadnji prikaz delitve.
(Za povečavo kliknite na infografiko)
15.38 Guillaume: Državi naj si stroške arbitraže razdelita na pol, kot sta to določili v arbitražnem sporazumu.
15.27 Območje slovenskega stika z odprtim morjem je široko 2,5 navtične milje od osimske meje.
15.25 Slovenski »junction« do odprtega morja je območje, v katerem imajo ladje in letala enake pravice kot na odprtem morju.
15.23 Območje hiše Joška Jorasa je po razsodbi ostalo na hrvaški strani. Joras je po tem zapustil svojo hišo in odšel neznano kam, poroča Delova ekipa na terenu.
15.16 Morska meja se nadaljuje južneje od črte ekvidistance do osimske meje, kompenzira ukleščenost slovenske obale.
15.10 Tik pred odborom državnega zbora za zunanjo politiko, ki bo za zaprtimi vrati razpravljal o odločitvi arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško, so se s premierjem Mirom Cerarjem sestali predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin.
15.09 Guilaume: Sloveniji Piranski zaliv od ustja Dragonje do točke 45° 30' 41,7'' severno in 13° 31' 25,7'' vzhodno.
15.05 Dogajanje spremljamo tudi v državnem zboru.
Foto: Uroš Hočevar/Delo.
15.00 Piranski zaliv pretežno slovenski.
Guillaume pokazal zemljevid razmejitve Piranskega zaliva. Foto: Delo.
15.57 Dogajanje v Haagu spremlja tudi dopisnik Peter Žerjavič.
|
|
14.55 Slavje v Hotizi.
Foto: Jože Pojbič/Delo
14.50 Guillaume: Do 25. junija 1991 so bile Piranski zaliv notranje vode SFRJ.
14.45 Meja v Istri gre po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika.
|
|
14.37 Tomšičeve parcele Sloveniji.
14.30 Vas Drage v Beli krajini na slovenski strani meje.
14.29 Meja ob Sotli sledi katastrskim mejam, ne reki.
14.28 Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin.
|
|
14.26 Meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah.
14.25 Na Muri meja na splošno poteka po katastrskih mejah, vas Brezovec – del na slovenski strani.
14.22 Razsodbo spremlja tudi Joško Joras, znan po svojih prizadevanjih, da bi Slovenija pri razmejitvi s Hrvaško dobila sporna ozemlja na južnem bregu Dragonje.
Fotografiji: Voranc Vogel/Delo
14.17 Guillaume pojasnjuje, da 90 odstotkov meje med državama ni sporne.
14.15 Državi sta se v sporazumu zavezali, da bo arbitražna odločitev zanju zavezujoča in da jo bosta uresničili v šestih mesecih.
14.00 Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume je začel predstavljati razsodbo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško.
14.00 V zaselku Mirišče pri Hotizi, do katerega dostop na slovenski strani katastrske meje nadzira patrulja slovenske policije, okrepljena z vojakom slovenske vojske, so v nestrpnem pričakovanju objave odločitve arbitražnega sodišča.
Pri Žerdinovih so se zbrali kar v garaži, vendar prebivalka Marina Žerdin ne kaže veselega obraza. Slab občutek ima, pravi, ker je bila Hotiza vedno v senci Piranskega zaliva in se lahko zgodi, da bo tudi tokrat. A če ostanejo na hrvaški strani meje, pričakujejo od države, da poskrbi zanje.
Prebivalci v Hotizi. Foto: Jože Pojbič/Delo.
To jim bo morda že danes obljubil pravosodni minister Goran Klemenčič, ki bo ob 17. uri prišel najprej na Hotizo, ob 19. uri pa se bo na Razkrižju srečal s tamkajšnjim županom in prebivalci, ki jih arbitraža neposredno zadeva.
A Marina Žerdin je že nejevoljna, ker naj bi se prebivalci Mirišča z ministrom sestali v naselju Hotiza in ne v samem Mirišču, torej na za sedaj še hrvaškem katastru. »Če ne more priti do nas, tudi mi tja, na Hotizo ne bomo šli,« je odločna. Če bo minister torej hotel tudi v praksi pokazati, da vladi je mar za ljudi ob meji, bo moral še sam poskusiti pollegalno stanje na hrvaškem katastru.
13.55 Še nekaj minut do začetka branja razsodbe v Haagu. Neposredni prenos lahko spremljate TUKAJ.
13.50 Hrvaška nima rešenega mejnega vprašanja z nobeno od svojih sosed, ki so se osamosvojile po razpadu Jugoslavije. Do izstopa Hrvaške iz arbitražnega postopka v sporu o meji s Slovenijo so v Zagrebu radi poudarjali, da bo lahko prav arbitraža model za določanje morske meje z Bosno in Hercegovino in Črno goro ter kopenske meje s Srbijo ob Donavi.
13.45 Po prvih neuradnih informacijah naj bi bil razplet arbitraže na morju za Slovenijo ugoden, poročajo v oddaji 24ur.
13.30 Ljudje, ki bodo po razsodbi morebiti ostali na drugi strani meje, bodo ohranili vse pravice, če bodo to želeli, sporoča slovenska vlada. Njeni predstavniki se bodo po razglasitvi odpravili k prebivalcem ob meji in jih iz prve roke obvestili o razsodbi. TUKAJ preberite, kako tamkajšnji prebivalci razmišljajo pred razsodbo.
13.25 V evropski komisiji bodo razsodbo najprej temeljito preučili, preden bodo izrekali komentarje. Danes torej še molk, poroča naš dopisnik Peter Žerjavič.
13:17 TUKAJ lahko preverite, o katerih spornih točkah meje so odločali arbitražni sodniki.
12.45 Kronologijo reševanja obmejnega spora s Hrvaško, ki traja že vse od osamosvojitve, si lahko ogledate TUKAJ.
|
|
11.25 Slovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Karla Erjavca je prispela v Palačo miru v Haagu.
|
|
11.20 Nemška vlada pričakuje spoštovanje sodbe arbitražnega sodišča. »Ne glede na vsebino za zdaj še neznane odločitve je za nemško zvezno vlado mednarodnopravno pomembno, da se odločitve arbitraž spoštujejo in da jih stranke uresničijo. Spoštovanje integritete mednarodnih sodišč je v interesu vseh držav. Članice EU morajo biti pri tem zgled,« poudarjajo na nemškem veleposlaništvu v Zagrebu.
11.15 »Današnja sodba za Hrvaško nikakor ne bo zavezujoča,« je na današnji seji hrvaške seje ponovil hrvaški premier Andrej Plenković. Njihova stališča o odnosu do arbitražnega postopka v sporu o meji s Slovenijo tako ostajajo nespremenjena.
|
|
Foto: Uroš Hočevar.
***
Meja mora biti določena na podlagi pravil in načel mednarodnega prava. Arbitražno sodišče si glede odločitve stika in režima za uporabo morskih območij mora prizadevati za pošteno in pravično odločitev. Poleg teh dveh lahko upoštevajo še pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov.
Slovenija in Hrvaška bosta morali − ne glede na to, ali se bosta z vsebino razsodbe strinjali ali ne − odločitev arbitražnega sodišča upoštevati. Na hrvaški strani vztrajajo, da arbitražne odločitve ne bodo upoštevali.
Nekdanja dolgoletna pravna svetovalka na Meddržavnem sodišču ICJ v Haagu dr. Dominika Švarc Pipan je pred današnjo razsodbo ocenila, da mora Slovenija po razsodbi čim prej uskladiti lastni notranji pravni red z odločitvijo sodišča in začeti izvajati razsodbe tudi na terenu. Pripravljena mora biti tudi na morebitne provokacije in preprečevanje izvajanja razsodbe s hrvaške strani, tako na terenu kot na politično-diplomatski in pravni ravni.
»Razmisliti bomo morali o vseh možnostih sodne ali druge pravne poti za uveljavitev razsodbe. Dokončna razsodba daje Sloveniji pravico in ji nalaga obveznost (kot tudi Hrvaški) uveljavitve odločitev sodišča,« je še povedala Dominika Švarc Pipan.
Ker gre za zavezujočo dokončno razsodbo, ni smiselno niti razmišljati o popolnoma novem sodnem postopku. »Ne predstavljam si, da bi bil katerikoli drug mednarodni mehanizem, kot je meddržavno sodišče, pripravljen ponovno razsojati o zadevi, o kateri je že bilo dokončno razsojeno,« je še povedala.
