Tiskane izdaje
Ljubljana – Saher torta, CD Čarobna piščal, broška, knjiga, pulover, vstopnica za nogometne tekme, mesni izdelki, vino, kristalni pladenj, pršut, brisača so primeri daril, ki so jih lani prejeli funkcionarji in so jih lahko zadržali, saj njihova vrednost ne presega 75 evrov.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) doslej ni ugotovila nepravilnosti v zvezi s sprejemanjem daril, ker sploh nima podatkov o tem, da je neki zavezanec darilo prejel in ga ni prijavil. Iz kataloga daril pa lahko ugotovimo, da o tem poroča malo zavezancev.
Iz kataloga daril, ki ga objavlja KPK, izhaja, da mnogi funkcionarji oziroma državni organi ali organi lokalne skupnosti ne izpolnjujejo zakonskih določil ali pa ne prejemajo daril. Podatke za leto 2014 so poslali: Banka Slovenije, državni svet, državni zbor, kabinet predsednika vlade, urad predsednika republike, deset ministrstev, tržni inšpektorat, urad za Slovence v zamejstvu, računsko sodišče, ustavno sodišče, varuh človekovih pravic, vrhovno sodišče in trideset občin. Malo verjetno je, da drugi, ki jih ni med navedenimi, lani niso prejemali daril.
»Katalog daril kaže na neko stopnjo neresnosti zavezancev in tudi KPK, ki bi morala biti kot nosilka protikorupcijskega delovanja države prva aktivna, da se vzpostavi pravo stanje in spoštuje zakon,« je podatke o darilih komentiral nekdanji pomočnik predsednika KPK Bećir Kečanović. Pričakoval je, da se bo stanje s pristojnostmi KPK kot prekrškovnega organa še izboljšalo, podatki spletne strani KPK pa kažejo, da je spoštovanje zakonskih določb o darilih javnih funkcionarjev po letu 2010 vse slabše. Kečanović dopušča možnost, da nekatere zadeve niso jasno določene, vendar to ne more biti izgovor za takšno katastrofalno stanje.
KPK ni še nikogar oglobila
»Komisija seznama o tem, kdo ni izpolnil zakonske dolžnosti, nima. Vzrok je narava instituta, saj komisija ne razpolaga s podatki, kdo od njenih zavezancev, kdaj, kje in od koga je darilo prejel. Če torej nima podatkov o dejanski izročitvi daril, potem tudi ne more zavezancu očitati, da ni izpolnil zakonske dolžnosti,« je pojasnila predstavnica za javnost Nina Oštrbenk. »KPK v okviru nadzora ni ugotovila nepravilnosti, ki bi bile podlaga za uvedbo postopka o prekršku. Komisija ni prisotna pri izročanju daril, prav tako pa iz drugih virov ni pridobila podatka o tem, da je zavezanec darilo prejel in ga ni prijavil. Komisija tudi nima seznama zavezancev, ker ne razpolaga s podatki in številom nosilcev javnih pooblastil,« je še dodala predstavnica za javnost, čeprav je po ocenah zavezancev več kot deset tisoč.
Zakonske omejitve
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije funkcionarjem prepoveduje sprejemati darila ali druge koristi v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih in priložnostnih daril manjše vrednosti. Omejitve sprejemanja daril veljajo tudi za državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Prepoved velja tudi za družinske člane funkcionarja. Za protokolarna darila se štejejo darila predstavnikov drugih držav in mednarodnih organizacij. Za priložnostna darila pa darila manjše vrednosti, dana ob posebnih priložnostih, ki ne presegajo vrednosti 75 evrov in katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 150 evrov, če jih je podarila ista oseba. V nobenem primeru pa se kot darilo manjše vrednosti ne smejo sprejeti denar, vrednostni papirji ali dragocene kovine, po tolmačenju komisije pa tudi ne darilni in vrednostni boni oziroma žetoni. Pravilnik o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril pa še dodatno določa, da funkcionar ne sme sprejeti darila v obliki storitve. Protokolarna darila in priložnostna darila, ki presegajo vrednost 75 evrov, mora funkcionar izročiti organu, kjer opravlja funkcijo, in postanejo last države oziroma lokalne skupnosti.
Seznam daril
Ko funkcionar sprejme darilo, ga mora vpisati v seznam daril, ki se vodi pri organu, kjer opravlja svoje delo. To velja tudi, če darilo prejme družinski član. Daril, ki ne presegajo vrednosti 25 evrov, ni treba vpisati na seznam. Če komisija ugotovi, da vrednost darila presega 75 evrov, postane to last države. Če je darilo umetniško delo, se vrednost določi na podlagi ocene strokovnjaka. Državni in drugi organi morajo voditi sezname prejetih daril, ki jih morajo do 31. marca posredovati KPK. Na podlagi zbranih podatkov pa komisija vsako leto pripravi javni katalog daril.
Poseben problem so lahko diplomatska kosila. Udeležba na kosilih, ki jih prirejajo tuji gostitelji, je delovna obveznost, katere odklonitev bi lahko pomenila kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Komisija za preprečevanje korupcije razlaga, da vsako kosilo ni darilo, za katero veljajo omejitve. Kosilo dobi status darila šele takrat, ko je motivirano z že opravljenim ali s pričakovanim delom, ki sodi v sklop njegove funkcije. Kosila, večerje in sprejemi, ki so namenjeni službenim pogovorom ali navezovanju stikov oziroma so organizirani kot družabni dogodek, ne spadajo med »prepovedane«. Enako velja za udeležbo na dogodkih, ki jih zapovedujejo običaji, pravila obnašanja ali protokolarna pravila države, v kateri dogodek poteka.
Nadzor ni neposreden
Notranji nadzor nad izvajanjem pravilnika opravljajo predstojniki organov. KPK pa izvaja nadzor nad prejetimi darili na podlagi prijav, ki jih prejme od znanih ali anonimnih prijaviteljev, in na podlagi podatkov iz obrazcev o prejetih darilih, ki jih komisiji posredujejo organi. Če so podatki nepopolni ali če obstaja sum, da niso točni, komisija okoliščine o prejetih darilih dodatno preveri pri organu ali pri zavezancih, ki so o prejemu darila poročali.
KPK lahko funkcionarja kaznuje z globo od 400 do 1200 evrov za prekršek, če sprejetega darila in njegove vrednosti ne vpiše v seznam daril ali ga ne preda v upravljanje organu oziroma organizaciji, v kateri opravlja funkcijo. Z globo od 400 do 4000 evrov pa se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, ki komisiji ne posreduje seznamov prejetih daril.
Dvomljiva osebna integriteta
»Pri darilih je KPK, podobno kot pri lobističnih stikih, odvisna predvsem od poročanja funkcionarjev, njihove osebne integritete ter znanja o njihovih zakonskih dolžnostih,« pravi Sebastijan Peterka iz Transparency International Slovenia (TI). »Glede seznama organov, ki poročila niso poslali, menimo, da je odločitev KPK verjetno povezana z zakonsko praznino, ki ne nalaga eksplicitno, da mora organ poročati tudi, če funkcionarji daril niso prejemali. Smiselna bi bila dopolnitev zakona, ki bi organom v vsakem primeru nalagal, da KPK sporoči, ali so darila prejemali ali ne. Pri darilih poimenski seznam za nadzor verjetno niti ni potreben, saj je breme poročanja na organu in njegovi odgovorni osebi. Komisija glede na razpoložljiva sredstva težko učinkovito nadzoruje vse zavezance, torej je njena vloga predvsem preventivne narave,« še menijo v TI.
Prepoved tudi za javne uslužbence
Konec julija je začela veljati sprememba uredbe o omejitvah in dolžnostih v zvezi s sprejemanjem daril za javne uslužbence. Uredba je že doslej prepovedovala javnim uslužbencem sprejemati darila v obliki denarja, vrednostnih papirjev ali dragocenih kovin. Tej prepovedi so zdaj dodani še darilni in vrednosti boni in darilni žetoni. Javni uslužbenec prav tako ne sme sprejeti darila v zvezi z opravljanjem službe oziroma če bi sprejetje darila pomenilo kaznivo dejanje. Prepovedi veljajo tudi za zakonca, otroke in druge osebe, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.
Nižje vrednosti daril
Javni uslužbenci (učitelji, zdravniki itd.) lahko sprejmejo darila, katerih vrednost ne presega 62,59 evra (prej 15.000 tolarjev) oziroma katerih skupna vrednost v koledarskem letu ne presega 125,19 evra (prej 30.000 tolarjev), če so jih prejeli od iste osebe. Darila do vrednosti 20,86 evra se štejejo kot darila zanemarljive vrednosti, ki jih ni treba vpisati v seznam daril. Za vsa druga morajo izpolniti poseben obrazec, v katerega morajo poleg imena darovalca vpisati tudi vrednost darila in namen oziroma okoliščine, v katerih je bilo podarjeno. Če vrednost darila presega določeno mejo, ga mora javni uslužbenec izročiti delodajalcu.
Neresno in neodgovorno
»Zakonske določbe o darilih so pomemben protikorupcijski ukrep. Morda celo bolj kot sama vrednost daril je pri tem ukrepu pomembno, da je sestavni del sistema nadzora nad tveganjem nezakonitega lobiranja in drugih nedovoljenih vplivov na delo javnih funkcionarjev pri upravljanju javnih zadev,« pravi Kečanović.
»Katalog daril pa kaže na neresen in neodgovoren odnos institucij do protikorupcijskih predpisov. Nadaljnje upadanje protikorupcijske kulture v institucijah države in lokalne samouprave je dodaten argument, ki obremenjuje položaj Slovenije na mednarodnih protikorupcijskih lestvicah in spodkopava kredibilnost države na mednarodni ravni.« Pri tem se odpira tudi vprašanje financiranja z mednarodnimi sredstvi. Če je dvomljivo spoštovanje protikorupcijske zakonodaje, kaj je potem šele v praksi s transparentnostjo in upoštevanjem drugih mehanizmov, kot je nasprotje interesov, opozarja Kečanović.
