Davek že v času prihodnje vlade

Ljubljana – Uvedba davka na nepremičnine do začetka leta 2019, torej že med mandatom prihodnje vlade, je glavna davčna novost, s katero je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman seznanila člane UO GZS, pri tem pa je do začetka aprila napovedala tudi »rešitve glede davčnega prestrukturiranja«.

Ponovna uveljavitev nepremičninskega davka bo mogoča šele po sprejetju novega zakona o množičnem ocenjevanju vrednosti nepremičnin, ki gre v parlamentarno proceduro predvidoma sredi prihodnjega meseca. Z njim naj bi omogočili nov pripis vrednosti nepremičnin najpozneje do sredine prihodnjega leta, nov nepremičninski davek bi torej po tej časovnici uvedli najpozneje čez slabi dve leti, na začetku leta 2019, ocenjujejo na ministrstvu za finance. Med davčne cilje vlade, ki še čakajo na podrobnejšo predstavitev, sicer sodita še nadgradnja sistema pavšalne obdavčitve in projekt zelene proračunske reforme, s katero bi prestrukturirali sedanje visoke okoljske dajatve; na ministrstvu za finance želijo prenovo začeti še letos spomladi, a ne računajo na bistveno znižanje teh prispevkov, je gospodarstvenikom pojasnila Vraničar Ermanova.

S tem zakonom bi odpravili nepravilnosti iz prejšnjega, neslavno ukinjenega nepremičninskega davka in omogočili nov pripis vrednosti nepremičnin najpozneje sredi prihodnjega leta. Davek naj bi ostal prihodek občin, imel naj bi najmanj izjem, kar naj bi omogočilo, da bi davčna stopnja ostala zmerna, s prilivi iz tega pa naj bi zbrali približno toliko kot zdaj z nadomestili za uporabo stavbnega zemljišča.

GZS zanima razvojna kapica

»Trenutno smo zelo skeptični, da je v vladi dovolj politične volje, da bi izvedli kakšne radikalnejše davčne spremembe. Nas sicer zanima predvsem socialna oziroma razvojna kapica. Tudi nekatere dohodninske spremembe, sprejete lani, so bile drugačne, kot smo jih mi predlagali. Skrbijo pa nas tudi vladne obljube do različnih socialnih skupin (upokojenci, javni sektor itd.), ki vsi pričakujejo višje plače, dohodke, transferje. Zanima nas, kaj lahko pričakujemo v zvezi z razbremenitvijo plač, saj so nam lani eksplicitno obljubili, da bodo leta 2017 pripravili nov paket. Zanima nas, kaj lahko pričakujemo v položaju, ki je politično napet, čeprav je država stabilna in ima gospodarsko rast,« je na vprašanje Dela, kakšna so pričakovanja gospodarstva glede obljubljenega drugega dela davčnega prestrukturiranja povedal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Vlada zdaj sicer obljublja ukrepe za prestrukturiranje davčnih bremen, za izboljšanje pobiranja dajatev in zmanjšanje administrativnih ovir. Glavna makroekonomska cilja vlade sta sicer še vedno spodbujanje gospodarske rasti in postopna javnofinančna konsolidacija. V okviru zadnje je ministrica napovedala nadaljnje zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP, in sicer s 83,1 odstotka leta 2015 na manj kot 80 odstotkov, in nato še 1,2 odstotne točke oziroma 480 milijonov evrov na leto.

Poziv vladi, da popravi zdravstveno reformo

Člani upravnega odbora so ob obravnavi ključnih tematik v letu 2017 vlado še soglasno pozvali, naj podaljša rok za javno razpravo o predvidenih spremembah, ki jih prinaša tako imenovana zdravstvena reforma oziroma zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Od vlade zahtevajo celovito analizo stanja in finančnih učinkov ter posledično tudi obravnavo vse druge zakonodaje, ki bo zagotovila racionalno porabo sredstev, optimizacijo zdravstvenega sistema in kakovostne storitve. Delodajalci, ki nedavno predstavljeno zdravstveno reformo, označujejo za »antireformo«, ki naj bi do leta 2022 prinesla za 300 milijonov evrov dodatnih dajatev, od vlade tudi zahtevajo, da se o vseh spremembah zdravstvene zakonodaje usklajuje z GZS. Opozarjajo na neracionalno porabo v zdravstvu, dodatno financiranje je za delodajalce nesprejemljivo, predlog zakona povečuje pobrana sredstva in zmanjšuje pravice, so še kritične pripombe, ki jih na predlog zdravstvene reforme naslavljajo v GZS.

Bruselj ugotavlja neravnotežja

Evropska komisija danes v objavljeni analizi gospodarskega položaja v članicah EU v Sloveniji še vedno ugotavlja neravnotežja. Javni dolg je vrh dosegel leta 2015 (83,1 odstotka BDP) in njegovo zmanjševanje se bo še nadaljevalo. V pozitivnem kontekstu omenjajo ukrepe za upravljanje podjetij v državni lasti. Ne glede na spodbudna gibanja Bruselj pričakuje ukrepe na področju zadolženosti podjetij in odpravljanja šibkosti finančnega sektorja, da bi zagotovili dolgoročno stabilnost javnih financ in izboljšali poslovno okolje.