Dediči ne bodo vračali varstvenega dodatka

Ljubljana - Od 1. februarja bosta varstveni dodatek in denarna socialna pomoč urejena po novem - dedičem jih ne bo treba več vračati iz zapuščine, prejemniki pa ne bodo imeli več zaznambe na nepremičnini, razen, če ni njihova nepremičnina vredna več kot 120.000 evrov.

Barbara Hočevar

Poslanci bodo na decembrski seji obravnavali in zelo verjetno sprejeli novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, po kateri niti denarna socialno pomoč niti varstveni dodatek ne bosta več vračljiva. Zeleno luč za spremembo zakonodaje je dal matični parlamentarni odbor soglasno.

»Ključni cilj za spremembo zakona je preprečevanje revščine med starejšimi, ki so se zaradi bojazni pred zaznambami na nepremičninah odpovedali varstvenim dodatkom. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji pada, razen med starejšimi, ki so v večini lastniki nepremičnin. Od leta 2012 se je število prosilcev varstvenega dodatka povečalo, vendar je naraščal delež invalidov in trajno nesposobnimi za delo, med starejšimi pa se ne,« je poudarila Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino in socialne zadeve.

Premoženje se bo upoštevalo na drugačen način, kot se je doslej. Nekdo, ki je lastnik nepremičnine, bo, ob izpolnjevanju dohodkovnega cenzusa, ki je za varstveni dodatek 467 evrov, za denarno socialno pomoč pa 292 evrov, upravičen do transferjev brez zaznambe in brez obveznosti, da bi dediči morali vračati iz zapuščine. Vse zaznambe se bodo po uradni dolžnosti ukinile tudi za nazaj. Tudi tisti, ki ima več kot 120.000 evrov vredno nepremičnino, bo lahko prejemal obe obliki pomoči, če bodo na centru za socialno delo presodili, da si s stanovanjem ne more zagotoviti preživetja, in to do dveh let brez kakršnihkoli zaznamb.

»Navezanost na nepremičnine v Sloveniji je velika, to je tudi specifičnost medgeneracijskega odnosa,« je ugotovila ministrica in dodala, da je bila dosedanja ureditev v družbi razumljena kot krivična. »Vsi plačujemo za to, da opravimo prerazporeditev, zato je ključno, da posamezniki te ukrepe razumejo kot pravične. Tudi iz tega vidika se mi zdi pomembna sprememba v zakonodaji,« meni Anja Kopač Mrak, ki pričakuje porast upravičencev, a težko ocenjuje za koliko. V gradivu, ki gre v državni zbor, je ocena, da bo 5000 prejemnikov več oziroma za 9,3 milijona evrov.

Za starostnike ali dediče?

V razpravi na parlamentarnem odboru za delo, družino in socialne zadeve, je Violeta Tomič (ZL) predlagala - neuspešno -, da bi se tudi meja vrednosti nepremičnine 120.000 evrov odpravila in da nikomur ne bi bilo treba vračati transferjev, med drugim tudi zato, ker je postavljena vrednost diskriminatorna do tistih, ki živijo v velikih mestih, kjer stane majhno stanovanje več kot nekje na podeželju velika hiša.

Dr. Andreja Črnak Meglič, državna sekreterka v kabinetu predsednika vlade, pa je opozorila še na en vidik: »Vsem, ki imajo dohodek pod določenim pragom, pripada varstveni dodatek ali denarna socialna pomoč. To, o čemer se pogovarjamo, pa je pravzaprav pravica potomcev, da dedujejo celotne nepremičnine, ki so jih ustvarili njihovi starši. Ko se je uvajala dosedanja zakonodaja, je bil podcenjen kulturni vzorec pri Slovencih.« Ob tem je izpostavila še primere, ko gre starostnik v dom upokojencev in morajo otroci po načelu subsidiarnosti plačevati za svoje starše. Če ne, se obremeni nepremičnina. In to bo še naprej tako. »Denar za denarne socialne pomoči prispevajo tudi tisti z najnižjimi dohodki in zajamčenimi plačami. Ti svojci, ki bodo dedovali, pa ni nujno, da so najbolj socialno ogroženi. Kajti za tiste, ki so socialno ogroženi, je po dedni zakonodaji poskrbljeno. Tam ni obremenitev. Zelo dvojna merila imamo, ko to presojamo. Prav je, da to uredimo, ker so se pokazale napake v položaju ogroženih, vendar zadeva ni tako enoznačna, kot jo želimo prikazati,« je prepričana dr. Andreja Črnak Meglič, nekdaj poslanka SD.