Tiskane izdaje
Državni zbor je na današnji izredni seji sprejel novelo zakona o vladi, ki predvideva zmanjšanje števila ministrstev s 15 na 11, med drugim razdružuje znanost in tehnologijo. Znanost bo v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, tehnologija pa bo v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
"O tem je bilo v preteklih dneh rečenega že veliko. Po mnenju strokovne javnosti bo predvidena delitev močno otežila razvoj področja znanosti in tehnologije," je za STA povedala generalna direktorica direktorata za znanost in tehnologijo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jana Kolar, ki se pridružuje stališču sveta za znanost in tehnologijo ter rektorske konference.
Rektorji štirih slovenskih univerz so namreč razpravljali tudi o aktualnih preoblikovanjih, združevanjih in razdruževanjih ministrstev. Glede na dolgoročnost posledic, ki jih morebitne nepravilne odločitve lahko prinesejo, in dejstvo, da tovrstne spremembe nikoli ne vplivajo le na predmetno področje, ampak imajo širši pomen, predvsem na gospodarskem razvoju in konkurenčnosti, so se soglasno odločili, da se v celoti pridružujejo stališču sveta za znanost in tehnologijo, s katerim je 18. januarja seznanilo aktualno vlado, vse poslanske skupine in javnost.
Svet za znanost in tehnologijo kot svetovalno telo vlade opozarja, da bi razdruževanje področij visokega šolstva, znanosti in tehnologije zunaj ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, škodljivo vplivalo na nadaljnji razvoj teh področij. Razdruževanje bi predvsem bistveno otežilo, če ne celo onemogočilo izvajanje nacionalne Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (RISS), ki je bila sprejeta v DZ maja 2011. Ta strategija daje posebno mesto inovacijam in povezovanju znanstvene in gospodarske sfere, poudarjajo v svetu.
Svet za znanost in tehnologijo je zato pozval politične stranke, da pri razdeljevanju področij delovanja (oblikovanju načrtovanega novega zakona o državni upravi) upoštevajo pretekle slabe izkušnje delovanja teh področij v okviru različnih ministrstev in opozorilo sveta.
Svet za znanost in tehnologijo ugotavlja, da je obstoječa ureditev (v okviru enotnega ministrstva) optimalna in zagotavlja najboljšo možno osnovo za prihodnji gospodarski razvoj Slovenije. V kolikor pa bo prihajalo do združevanj različnih ministrstev, je skupno mesto visokega šolstva, znanosti in tehnologije v ministrstvu, ki bo pokrivalo konkurenčnost in dolgoročen razvoj države, so zapisali. Svet vse politične stranke poziva tudi, da v svojih programih in nadaljnjem delu upoštevajo zastavljene cilje v RISS.
Ker je predvideno tudi reformiranje Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), je predsednica sveta NAKVIS Maja M. Brenčič, ki sicer še ne pozna dokumenta, za STA dejala, da je z vidika kakovosti visokošolskega študija ter mednarodne primerljivosti visokega šolstva in znanosti potrebna "čim večja konsistentnost v zagotavljanju in dvigovanju standardov kakovosti". Zato je tudi pomembno vztrajno umeščati entitete kot je NAKVIS v mednarodne zveze tovrstnih agencij, je prepričana.
Tudi strateški svet Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za tehnološko politiko je v ponedeljek javno pozval novo vlado, da gospodarstvo pričakuje realizacijo sprejete RISS 2012-2020, ki se je z uveljavitvijo nekaterih instrumentov že začela izvajati. Za nujno oblikovanje celovitega raziskovalno-razvojnega in inovacijskega okolja so nujne spremembe v organiziranosti in načinih financiranja, za kar pa je nujno pospešiti postopke za pripravo in sprejem novele zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti.
Ustrezno pozivom za izvajanje RISS pa mora nova vlada prilagoditi tudi sestavo ključnih ministrstev, kar pomeni, da se znanost in tehnologija ne smeta ločiti, sicer bi to pomenilo bistveno blokado za izvajanje sprejete RISS, še opozarjajo na GZS.
