Tiskane izdaje
Ljubljana – Kot smo poročali, so nekatere delodajalske organizacije uresničile svoje napovedi in odstopile od socialnega sporazuma. Vzrok je novi zakon o minimalni plači, po katerem morajo delodajalci prejemnikom minimalne plače plačati še dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, kot jih dobivajo vsi drugi zaposleni. Od socialnega sporazuma, ki naj bi veljal do konca leta 2016, so odstopili Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov.
O tem so obvestili premiera Mira Cerarja, ministrico za delo Anjo Kopač Mrak in predsednika ekonomsko-socialnega sveta. Nekatere delodajalske organizacije so možnost odstopa od sporazuma napovedale, ko sta vlada in koalicija potrdili, da bosta podprli sindikalno pobudo za spremembo definicije minimalne plače, po kateri bi iz nje izključili dodatke za neugoden delovni čas. Poseg v minimalno plačo razumejo kot kršitev socialnega sporazuma.
»Socialni sporazum določa, da je treba o temeljnih vprašanjih iz delovnopravne zakonodaje, zdravstva in pokojninskega zavarovanja ter plačnega sistema v javnem sektorju doseči soglasje vseh socialnih partnerjev, torej vlade, sindikatov in delodajalcev,« opozarjajo delodajalci. Z načinom sprejetja enega od temeljnih zakonov s področja delovnopravne zakonodaje, kot je ta o minimalni plači, sta druga dva socialna partnerja po mnenju treh delodajalskih organizacij bistveno kršila najmanj tri določbe socialnega sporazuma, kar je za njih popolnoma nesprejemljivo.
Padec z dobrim namenom
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak obžaluje odločitev treh delodajalskih združenj za odstop od socialnega sporazuma. »In če je že padel socialni sporazum, mislim, da je padel za dober razlog, za spremembo definicije minimalne plače, ki je bila krivična do zaposlenih z najnižjimi dohodki,« je ocenila. »Dolgo časa je vlada s socialnima partnerjema gradila zaupanje. Po dolgih letih je vendarle vsem trem stranem uspelo podpisati socialni sporazum, zato danes, ko se je ta zrušil, vse tri strani nosimo enako odgovornost,« je ocenila Kopač Mrakova.
Spomnila je, da so spremembe zakona o minimalni plači prek sindikatov s svojimi podpisi zahtevali državljani. Ko je bilo ministrstvo za delo o tem obveščeno, je sklicalo Ekonomsko-socialni svet, ki je prostor socialnega dialoga, vendar se ga delodajalci niso želeli udeležiti. »Dialog o predlogu torej sploh ni bil mogoč. Vlada kot partnerica socialnega dialoga ni bila vlagatelj predloga. Zato tudi očitki delodajalcev niso na mestu, saj te moči, ki nam jo pripisujemo, nismo imeli,« je še dodala ministrica.
