Tiskane izdaje
Ljubljana – Delovna skupina parlamentarnih strank za umestitev zlatega fiskalnega pravila v zakonodajo je danes začela delo, a brez navzočnosti predstavnikov Socialnih demokratov. Podoben zaplet je pred dnevi nastal tudi pri delovni skupini za upravljanje državnega premoženja, kjer ni bilo predstavnikov SDS.
Delovne skupine parlamentarnih strank so sestavili po srečanju predsednikov strank sredi julija, na katerem je visela v zraku tudi vezava zaupnice predsednika vlade Janeza Janše na vnos fiskalnega pravila v ustavo. Možnost izbruha vladne krize so prestavili za dva meseca, v vmesnem obdobju pa poskušajo stranke uskladiti poglede na fiskalno pravilo, Slovenski državni holding in ustanovitev agencije za sanacijo bank.
Danes se je prvič sestala komisija za vnos fiskalnega pravila v slovensko zakonodajo, vendar brez predstavnikov Socialnih demokratov. Neuradno je bilo mogoče izvedeti, da so imeli njihovi predstavniki neodložljive obveznosti osebne narave. Odsotnost SD je med koalicijskimi strankami vzbudila več vprašanj in sumničenj, saj je predsednik SD Igor Lukšič po zadnjem sestanku predsednikov strank nakazal možnost podpore vnosu fiskalnega pravila v ustavo, če bi dobili nedvoumne odgovore ustavnih pravnikov, da druge možnosti ni. Predvsem pa je SD vse od začetka zahtevala oblikovanje izvedbenega zakona za fiskalno pravilo.
Poslanec SLS in član skupine Jakob Presečnik pojasnjuje, da odsotnost predstavnikov SD ni bila usodna, saj se bodo verjetno sestali še enkrat v tem tednu. Z drugimi poslanci so izmenjali stališča, ministrstvo za finance pa bo pripravilo nova izhodišča možnih rešitev, medtem pa bo naprej potekala razprava, kako umestiti fiskalno pravilo v domačo zakonodajo. Presečnik noče napovedovati, kakšen bo izplen teh srečanj, predvideno je, da bi delo končali do 25. avgusta.
V opozicijski Pozitivni Sloveniji so bili nezadovoljni s potekom sestanka, ker je ministrstvo za finance po njihovem mnenju pripravilo pomanjkljivo gradivo. Vodja poslanske skupine PS Janko Möderndorfer vztraja, da fiskalnega pravila ni treba vpisati v ustavo in od tega ne nameravajo odstopiti. Prepričani so, da je Slovenija z ratifikacijo fiskalnega pakta po načelu primata mednarodnega prava že zagotovila spoštovanje fiskalnega pravila, zato zadostuje ureditev na ravni zakona. Pri izvedbenem zakonu je še vrsta nejasnosti, menijo v PS, največ pomanjkljivosti vidijo pri oblikovanju fiskalnega sveta.
Da bo vprašanje fiskalnega pravila še naprej »usodno« za politično stabilnost Slovenije, potrjujejo zadnje izjave premiera Janše, ki je na taboru stranke v Lepeni napovedal, da se bo jeseni odločalo o tem, ali bo Slovenija ostala suverena država.
