Tiskane izdaje
Ljubljana – Ali potrebujemo novo delovnopravno zakonodajo? Že pri tem osnovnem vprašanju se stališča socialnih partnerjev razhajajo. Čeprav jim je uspelo zbližati stališča pri mnogih drugih poglavjih, pa do konsenza niso prišli, predvsem zaradi nepopustljivosti sindikatov.
Predsednik vlade Miro Cerar je večkrat izrazil, da pričakuje rezultate od pristojne ministrice pri reformi delovnopravne zakonodaje v smislu večje fleksibilizacije trga dela, a hkrati varnosti delavcev. A včeraj še ni komentiral propada pogajanj, koalicija pa se bo na to temo predvidoma sestala na to temo. Znano pa je, da so stališča med partnericami do teh vprašanj nekoliko različna.
Nepripravljenost sindikatov, ki so prej iz mize spravili vse predloge za redefinicijo odpovednih razlogov, na pogovor o določilih povezanih s sporazumno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, so bile poglavitni razlog, da se je dialog končal. V torek dopoldne pa so iz pogajanj že izstopili predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).
Brez pripravljenosti na dogovor
»Presenetil nas je odziv OZS. V četrtek so predlagali kompromisno rešitev možnega ukrepa inšpektorjev za kršitev plačila za delo. S težkim srcem, ampak v duhu iskanja soglasja, smo na ministrstvu sprejeli njihov predlog, včeraj pa so sporočili, da temu nasprotujejo in da odstopajo od pogajanj,« je komentiral Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
»Pri sporazumni prekinitvi pogodbe nas preseneča odziv sindikatov, saj ta možnost prinaša večjo socialno varnost delavcev, v kolikor se delodajalcem tako dogovorita. Sindikati so nas obvestili, da takšnemu predlogu nasprotujejo, niso pa natančno povedali, kaj jih moti in predlagali kaj drugega. Na tak način je zelo težko iskati rešitve. Na ministrstvu smo vložili ogromno napora v iskanje kompromisnih rešitev, za odpravo bojazni obeh strani, pripravili varovalke, očitno pa ni bilo pripravljenosti za dogovor,« je ocenil Pogačar.
Sindikati: Reforma ni potrebna
»Zgodba je malce širša, ni je mogoče kar tako poenostaviti,« pa je pojasnil Andrej Zorko (na fotografiji), izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) in izrazil obžalovanje, da je do tega prišlo, vendar so imeli določene zadržke, na katere niso dobili odgovorov.
Foto: Leon Vidic/Delo
»Po našem prepričanju v tem trenutku ni nikakršne potrebe po večji fleksibilnosti in večji reformi trga dela. Vsi indeksi kažejo, da je naša zakonodaja zdaj bistveno bolj fleksibilna, kot je v primerljivih evropskih državah, da delavcev ni težko odpuščati, navsezadnje pa tudi, da je problem pri nas spoštovanje zakonov, zlasti pri malih delodajalcih,« je stališča sindikatov strnil Zorko.
Delodajalci: Nismo zahtevali fleksibilne zakonodaje
Pričakovano drugačno pa je stališče delodajalcev. »Očitno se posledice nezaupanja med socialnimi partnerji, ki so nastale pri vladni kršitvi socialnega sporazuma, nadaljujejo. Škoda je, ker se nikakor ne uspemo dogovoriti, škoda je, ker to delamo zadnje leto pred volitvami, kar ne gre, in škoda je, ker nočemo razumeti, da delodajalci nismo zahtevali zelo fleksibilne zakonodaje, ampak samo ureditev postopkov za to, da bodo delodajalci lažje zaposlovali in jih bo manj strah, kaj če bo manj naročil. Škoda je tudi, da je vsaj del sindikalne strani ves čas stavil na predloge Združene levice in so bili na pogajanjih zraven bolj zato, da so kazali, češ kako jim je do socialnega dialoga,« je ocenil Igor Antauer (na fotografiji), generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Foto: Roman Šipić/Delo
Poudaril pa je, da predlog, ki je propadel, nima nobenih resnih koristi za delodajalce.
Socialni dialog ni kazanje mišic
»Res pa je, da se je šel nekdo paralelno, mimo socialnega dialoga, dogovarjati s političnimi strankami, ki so pripravile še bistveno slabše predloge za delodajalce. Del sindikatov sedi na več stolih. Tako je zelo težko delati. Socialni dialog ni, kot si nekateri predstavljajo, kazanje mišic, ampak je za odgovorne in umirjene ljudi, ki jim je do skupnih koristi za državljane, delavce, gospodarstvo in tudi državo. Ni pa za prenapeteže, ki kalkulirajo in špekulirajo,« je dejal Antauer.
Naprej brez dialoga?
Pri vprašanju, ali bi vlada utegnila sprejemati neusklajene predloge, pa so stališča socialni partnerjev precej usklajena. »Norma je, da se temeljne zakone s področja trga dela sprejema v socialnem dialogu,« je odgovorila ministrica Anja Kopač Mrak (na fotografiji).
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Kar pa ne pomeni, da bi se vlada lahko odločila drugače. »Doslej so šle vse zadeve na področju trga dela naprej usklajene in upam, da bo vlada tako modra. Dobro in edino pravilno bi bilo, da bi spoštovala tradicijo. Če ne bomo, bomo pa videli, kaj bo vloženo v postopek,« razmišlja Andrej Zorko. »Vlada ima legitimno pravico, da sama pelje stvari naprej, a bo s tem samo še enkrat dala klofuto socialnemu dialogu,« pa je opozoril Antauer.
