Desus stavi na preizkušene in stare obraze

Desus je stranka z najdaljšim stažem delovanja v vladah. V novi koaliciji bi popravljali krivice upokojencem.
Objavljeno
06. marec 2018 21.35
Karl Viktor Erjavec, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, v Ljubljani, 19. julija 2017. [Karl Viktor Erjavec,ministri,politiki,politika,zunanje zadeve]
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana – Stranka Desus danes s programsko konferenco med zadnjimi začenja priprave na junijske volitve. Čeprav programa še niso dokončno izdelali, je bolj kot pri vseh strankah jasno, na čem bodo gradili svojo kampanjo – na upokojencih in predsedniku stranke Karlu Erjavcu. Doslej je ta formula delovala.

Stranka Desus je od leta 1996 v državnem zboru in od takrat sooblikuje slovensko stvarnost, saj je bila del vsakokratnih koalicij. Bila je v vladi Janeza Drnovška leta 1996 in Toneta Ropa leta 2000 (in Drnovška), kjer je imela bolj obrobno vlogo. Bila je del prve Janševe vlade (2004–2008), ko je Desus leta 2005 prevzel do takrat neznani Karl Erjavec. S takrat relativno mladostnim politikom so rasle tudi ambicije interesne stranke, saj se je pokazalo, da v ideološko razklani Sloveniji ni mogoče sestaviti nobene koalicije brez Desusa. Od tod tudi znamenita šala Karla Erjavca, ki jo z veseljem ponavlja – kaj imata skupnega Janez Janša in Borut Pahor: Karla Erjavca, seveda, odgovarja predsednik Desusa.

Vračanje h koreninam

Erjavec je tudi pomembno prispeval k oblikovanju vlade Alenke Bratušek, po zadnjih volitvah pa je Desus z desetimi poslanci (kmalu se jim je pridružil še poslanec Peter Vilfan) postal ključna koalicijska stranka in je v sedanji koaliciji s SMC in SD pustila pomemben pečat.

Čeprav je Desus na zadnjih volitvah nakazoval večje ambicije – ko so zastavili program veliko bolj široko in ko so se prikazovali kot socialno občutljiva stranka s posluhom za nacionalni interes, Erjavec je govoril celo o socialdemokratski naravi stranke –, se pred letošnjimi volitvami vračajo h koreninam.

Na današnji programski konferenci bodo verjetno potrdili znano predvolilno geslo Za vse generacije, poudarek pa bo na pokojninah in upokojencih. Karl Erjavec je izjavil, da se odpravljajo na volitve s ciljem, da popravijo upokojencem krivico, ki so jo utrpeli zaradi gospodarske krize. Poslanska skupina je že vložila zakon za popravo krivic, ki predvideva, da bi v prihodnjih štirih letih dodatno namenili pokojninam po 90 milijonov evrov na leto ali 335 milijonov evrov skupaj. Druga točka, na kateri gradijo, je demografski sklad. Prvo in drugo bosta pogoja za sodelovanje v prihodnji koaliciji, pravijo v Desusu. Gre za konsistentno držo, ki jo sestavljalci koalicij dobro razumejo in so ji tudi pripravljeni ustreči, saj je po tej plati Desus hvaležen koalicijski partner, ker je njegova cena vnaprej znana.

Večina poslancev bo znova kandidirala

Karl Erjavec v teh dneh tudi pospešeno pregleduje sezname kandidatov in s pomočjo vodstva stranke rešuje kandidacijsko križanko. V njej je nerešenih še nekaj neznank: večina poslancev Desusa bo znova kandidirala, razen dveh poslank, kot večjo pridobitev v stranki navajajo kandidata Sašo Dončića. Poleg tega tudi še ni jasno, ali se bo na volitve spet podal vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša. Ta odgovarja, da bo svojo odločitev sporočil 15. marca. Če bi se Jurša poslovil, bi se v Desusu lahko vnela tekma za izpraznjeno mesto, saj gre za okraj (Ljutomer), v katerem bi bil kandidat te stranke verjetno spet izvoljen. Na tej točki se zato postavlja vprašanje, kje bo kandidiral Erjavec - spet v Žalcu, kjer je kandidiral do zdaj, ali na Gorenjskem, kjer ima stalni naslov. Ali pa celo v Ljutomeru.

Bitka za preživetje

Za vračanje h koreninam ima Desus več razlogov, ključna sta najmanj dva: kritika konkurence, da niso ničesar storili za upokojence, in manjša podpora v anketah. Konkurenti vse glasneje očitajo Desusu, da kljub izjemno dolgi dobi delovanja v vladah ni ustavila upadanje pokojnin v primerjavi s plačami. Če je povprečna starostna pokojnina leta 2007 znašala še 67 odstotkov plače, je leta 2016 znašala le še 59,5 odstotka plače. V Desusu na ta očitek odgovarjajo s preprostim argumentom, da bi pokojnine brez njih še bolj strmo padale v razmerju s plačami.

Drugi vzrok za vračanje Desusa h koreninam pa je verjetno to, da stranki v raziskavah javnega mnenja ne kaže najbolje. V zadnjem Delovem Barometru smo Desusu namerili eno najmanjših podpor v zadnjem letu, in sicer 3,5 odstotka. Poleg tega je njihov predsednik Erjavec po dolgem obdobju izpadel tudi iz dvajseterice najbolj priljubljenih politikov. V stranki odgovarjajo, da jih ankete ne skrbijo in da v zadnje mesece pred volitvami vstopajo povsem mirno. Optimizem gradijo na dosedanjih izkušnjah, da je treba v njihovem primeru rezultate anket pomnožiti vsaj s faktorjem dve, da dobiš realen volilni rezultat. Drugi gradnik uspeha pa je, so prepričani v Desusu, njihov predsednik, ker pričakujejo, da bo s svojimi izkušnjami in rutiniranimi nastopi v televizijskih soočenjih prepričal velik delež več kot 600.000 potencialnih volivcih oziroma upokojencev (pred štirimi leti so prejeli skoraj 89.000 glasov).

Desus se iz te perspektive, v okoliščinah starajoče družbe, kaže kot najperspektivnejša stranka: imajo dolgoletnega predsednika s slovesom političnega lisjaka in mehkega populista, razvejano strankino mrežo z 200 občinskimi odbori in potencialni bazen več kot pol milijona volivcev.