Tiskane izdaje
Ljubljana − Ustavna komisija bi danes lahko prvič v tem mandatu državnemu zboru predlagala, naj dovoli začetek postopka spreminjanja ustave. Blizu dogovora o tem so poslanci pri predlogu spremembe ustave o pravici do pitne vode, ki ga je prva podpisala nepovezana poslanka Alenka Bratušek.
Brglez: Do počitnic morda pod streho
Del predloga, kako bi spremenili ustavo, ki ga je pripravila skupina pravnikov in jo vodi Lojze Ude, je tudi zamisel o ustanovitvi državne neprofitne javne službe, ki bi skrbela za pitno vodo za vse državljane.
Ustavo, ko gre za pitno vodo, bi do parlamentarnih počitnic lahko tudi že spremenili, je marca ocenil predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC), ko je prevzel 51.000 podpisov podpore za spremembo ustave. Prinesel jih je nekdanji poslanec Brane Golubović, ki je kot poslanec PS podobno spremembo ustave predlagal že v prejšnjem mandatu.
Ustavna komisija sicer razpravlja o še dveh spremembah ustave: o poenostavitvi imenovanja vlade po volitvah, kar je predlagala SDS, in drugačnem financiranju zasebnih osnovnih šol, kar je predlagal Matjaž Han (SD). A pri teh dveh predlogih je soglasja med poslanci manj in trenutno oba čakata boljše čase in več podpore.
SDS za obrambo pred stupidnimi predlogi
Vtis popolne sloge in soglasja se tudi pri pravici do pitne vode lahko izkaže za varljivega. Nekoliko ga je po optimističnih Brglezovih ocenah pred časom že zmanjšal predsednik opozicijske SDS Janez Janša. Na tvit evropskega poslanca Igorja Šoltesa, da lahko Slovenija postane ena prvih držav s pravico do vode v ustavi, se je odzval, da bi morali v ustavo vpisati »pravico do zdrave pameti in do obrambe pred gnjavažo s stupidnimi predlogi. Pa pred strankami enodnevnicami.«
Ker SDS po odhodu Andreja Čuša združuje 20 poslancev, kar je manj kot tretjina, odločilne teže ta stranka nima, a spremembe besedila ustave je brez nje težko doseči.
Bo država upravljala pitno vodo ali občine
Ustavna komisija bo danes razpravljala o predlogu strokovne skupine, ki opozarja, da bo za zagotovitev ustavne pravice do pitne vode vsem državljanom država morala ustanoviti državno javno službo, nalogo preskrbe pa bi ta sicer deloma lahko prenesla tudi v izvrševanje občinam. V skupini, ki je pripravila ta predlog, so: Franc Grad, Rajko Knez, Marko Kambič, Janez Pogorelec, Martin Ivan Rahten, Maja Štefančič in Lojze Ude.
Državno podjetje bi zagotavljalo neprofitnost in tudi primerno skrb za infrastrukturo, meni strokovna skupina. Kako bi bilo z vodo v kmetijstvu, predelovalni in drugi industriji, je strokovna komisija razrešila s pojasnilom, »da bi se vodni viri tudi v prihodnje lahko gospodarsko profitno izkoriščali, omejitev bi predstavljala zagotovljena preskrba s pitno vodo in vodo za preskrbo gospodinjstev.«
Ustavni komisiji so strokovnjaki predlagali, da bi v ustavo zapisali nov člen, ki bi določal:
»Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.«
Drugod to redko v ustavi
Pravico do zadostnih količin hrane in vode ima v svoji ustavi Republika Južna Afrika, med ustavne pravice je na podlagi referenduma v letu 2004 vpisal dostop do pitne vode in sanitarij tudi Urugvaj, Indijsko ustavno sodišče pa je pravico do čiste pitne vode vključilo v pravico do življenja. Druge države, zlasti vse evropske, varujejo pravico do pitne vode na zakonski ravni.
Podporo vpisu pravice do pitne vode v ustavo so parlamentu sporočile številne občine (Ravne na Koroškem, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Cerkno, Zagorje ob Savi, Jesenice ...) pa tudi posamezne organizacije, med drugim, kot je v dopisu zapisal predsednik Tit Turnšek, tudi Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja.
