Tiskane izdaje
Če bo pri tem vztrajal, bodo morale vse preostale stranke v državnem zboru, pravi Virant, »skleniti nek dogovor ali ad hoc koalicijo razuma, da prekinemo to agonijo.« Prvak DL vidi dve možni rešitvi. Prva je sprememba zakona o vladi tako, da bi funkcija vladi prenehala, ko ima le štiri ali pet ministrov. Druga možnost je konstruktivna nezaupnica in predlog novega mandatarja. »Če Janković odstopi kot predsednik PS, s tem odpre možnost za relativno hiter dogovor o projektni vladi, ki bi vodila državo do predčasnih volitev.«
Bo Šušteršič lahko še minister?
Včeraj se je na tiskovni konferenci od svoje funkcije poslovil finančni minister Janez Šušteršič, ki bi se teoretično, če bi DL sodelovala v novi, čeprav prehodni vladi, lahko vrnil na ministrstvo. »Kot finančni minister upam, da se bo v politiki hitro našla rešitev za zdajšnji položaj, tako da bo čim krajša pot do nove vlade s trdno parlamentarno večino in jasnim mandatom za nadaljevanje reform. In da bo pri iskanju teh rešitev več premišljenosti, kot je je bilo v politiki v zadnjih tednih. Če bo za to, da pridemo do nove vlade, ki bo imela podporo za reforme in trdno večino v parlamentu, treba izpeljati volitve, bi morali do njih priti brez odlašanja,« je pojasnil. »Z veliko stvarmi, ki smo jih opravili, sem zadovoljen, z veliko stvarmi bi se še rad ukvarjal in če bi imel možnost, sem to pripravljen početi še naprej. Seveda pa ne za vsako ceno in ne v neki vladi s parlamentarno večino, ki teh reform ne bi dovolj jasno podpirala. Upam, da se bo to zgodilo v nekaj tednih in ne mesecih. Od tega bo odvisna moja izbira med akademsko ali kakšno drugo, politično kariero,« pa je Šušteršič odgovoril na vprašanje, ali ostaja v politiki ali pa se vrača v akademsko službo .
Ob letu osorej
Včeraj je minilo natančno leto dni, odkar se je formalno oblikovala desnosredinska koalicija. Janeza Janšo so za mandatarja predlagale SDS, DL, SLS, Desus in NSi, ki so podpisale koalicijsko pogodbo. Novega predsednika vlade je tri dni kasneje po sedem ur trajajoči parlamentarni razpravi potrdilo 51 poslancev. Janša je tedaj ocenil, da bo za usodo koalicije »odločilnih prvih 18 mesecev«, politično zavezništvo pa je poimenoval »protikrizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z ideološkimi oznakami«.
Prva nesoglasja med partnerji so se pojavila že ob samem začetku, ko se v SDS in DL sporekli, pod katero ministrstvo bo sodilo tožilstvo. Zmanjšanje števila ministrstev s 15 na 11 in nova ministrska ekipa sta 10. februarja v DZ kljub temu dobila zeleno luč in začela delati.
Janša dopuščal možnost zaupnice
V slabem letu delovanja je vlada izpeljala nekaj večjih projektov, kot denimo sprejem zakona za uravnoteženje javnih financ, pokojninsko reformo ter postavitev zakonskih temeljev za ustanovitev državnega holdinga in slabe banke.
Večkrat pa se je med koalicijskimi strankami pokazala jasna ločnica med »malo koalicijo« DL, SLS, Desus ter SDS in NSi. Resno je v koaliciji počilo ob ideoloških temah, zlasti ob selekciji praporščakov na državni proslavi ob dnevu državnosti. Nemalo trenj in medsebojnega obtoževanja – predvsem med ministrom Vinkom Gorenakom in predsednikom DZ Gregorjem Virantom – je povzročila tudi izguba sindikalnih podpisov za začetek referendumskega postopka o slabi banki.
Največja politična kriza v prvem letu Janševe vlade je nastopila, ko je premier spomladi poskusil zagotoviti dvotretjinsko podporo za zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Da bi pridobil glasove opozicijskih PS in SD, je bil Janša kljub nasprotovanju »trojčka« tedaj pripravljen na omenjeno parlamentarno glasovanje vezati zaupnico svoji vladi. Zgodaj jeseni je to svojo grožnjo dokončno umaknil, k temu pa ga je prepričal zlasti, kar je zelo zanimivo, predsednik DL Gregor Virant.
