Dohodki srednjega sloja nižji, prav tako prag revščine

Ljubljana – »Socialna slika Slovenije kaže, da se razslojujemo,« je opozorila dr. Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo. Prag tveganja revščine je bil lani nižji kot leto prej, a ga je kljub temu prestopilo za odstotno točko več ljudi.

»V Sloveniji se je od osamosvojitve, posebno od lastninjenja generiral sloj ljudi, ki ima veliko premoženje v denarju in nepremičninah. Včasih jih zajamejo lestvice najbogatejših. Med njimi in srednjim slojem obstaja velik prepad. Statistike o revščini ta prepad potrjujejo,« pojasnjuje dr. Vesna Leskošek.

V zadnjem letu se je prag tveganja revščine v Sloveniji za enočlansko gospodinjstvo znižal s 7273 evrov na 7111 evrov na leto. Razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je znašal 593 evrov na mesec (13 evrov manj kot leto prej). Štiričlanska družina staršev z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti najmanj 1245 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 890 evrov. Lani je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 14,5 odstotka prebivalcev ali približno 291.000 ljudi, to je odstotno točko več kot leto prej.

Pogledali smo tudi v leto 2005, ko so na Statističnem uradu (Surs) prvič računali kazalnike po isti metodologiji, kot jih zdaj, in so torej primerljivi – tedaj je pod pragom tveganja revščine živelo 12,1 odstotka ljudi s tem, da je prag znašal 5278 evrov, za gospodinjstvo dveh odraslih in dveh otrok pa 11.083 evrov.

Ne določeno, temveč izračunano

Kako statistiki pridejo do teh podatkov? Vir za izračun stopnje tveganja revščine in drugih kazalnikov so podatki iz ankete o življenjskih razmerah (SILC), v tem primeru za leto 2013, ter administrativni in registrski podatki za leto 2012, torej leto prej. Surs anketo izvaja tako, da štiri leta zaporedoma sprašuje isto skupino ljudi, tako da vsako leto četrtino gospodinjstev zamenjajo z novimi. V vzorcu, ki je reprezentativen na ravni Slovenije (po okoliših, starosti, spolu), je okoli 12.000 gospodinjstev, približno 9000 pa jih sodeluje. V njih je od 27.000 do 28.000 ljudi.

»Prag tveganja revščine je tista meja, pod katero rečemo, da so ljudje revni,« je pojasnila Stanka Intihar iz statističnega urada. Računajo ga tako, da seštejejo vse dohodke za vseh 9000 gospodinjstev, ki odgovarjajo v anketi. Potem za vsako gospodinjstvo izračunajo število ekvivalentnih članov in dohodek gospodinjstva delijo s tem številom. »Če je štiričlanska družina, dohodek ne delimo s štiri, ampak izračunamo ekvivalentno število. Na primer: če sta dva otroka mlajša od 14 let in dva odrasla, dobi prva odrasla oseba utež 1, druga odrasla oseba 0,5, vsak otrok pa 0,3. Ko seštejemo, dobimo 2,1, kar pomeni, da sta v gospodinjstvu 2,1 ekvivalentna člana in dohodek gospodinjstva delimo s tem številom,« je razložila Stanka Intihar in dodala, da lestvice upoštevajo zaradi ekonomije obsega – za vsakega naslednjega člana ne potrebuješ istega dohodka, da gospodinjstvo živi na isti ravni. Vsak, na primer, nima svojega pralnega stroja, hladilnika, štedilnika, računa za ogrevanje ... »Vsem osebam v gospodinjstvu pripišemo isti dohodek, potem pa vseh 28.000 vključenih v anketo razvrstimo po višini dohodka. Pogledamo, katera oseba je na sredini, in ekvivalentni dohodek te osebe je mediana dohodka. Potem od te mediane izračunamo 60 odstotkov – osebe, ki so pod tem, štejemo za relativno revne oziroma pod pragom tveganja revščine.«

Dejstvo, da se je v zadnjem letu ta prag znižal, pomeni, da je bila srednja raven dohodka nižja, saj je odvisen od porazdelitve v vzorcu. Pri teh izračunih pa ne upoštevajo cene dobrin, s čimer bi se najbrž pokazala drugačna slika.

Sklepati je, da so številke za leto 2013 verjetno deloma tudi posledica sprejetja zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf) in spremenjene socialne zakonodaje, ki je precej zaostrila pogoje za pridobitev različnih socialnih transferjev. Vpliv družinskih in socialnih prejemkov na zniževanje revščine je bil nižji kot prejšnja leta, a vendarle bi brez socialnih transferjev stopnja tveganja revščine znašala 25,3 odstotka.

Ker relativna stopnja tveganja revščine le kaže porazdelitev razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi, jo statistiki dopolnjujejo s kazalnikom resne materialne prikrajšanosti in majhne delovne intenzivnosti gospodinjstva – kombinacija vseh treh predstavlja stopnjo tveganja socialne izključenosti, ki je lani znašala 20,4 odstotka. V drugih raziskavah, denimo o življenjskih razmerah, pa se je pokazalo, da več ljudi zaradi finančne stiske večkrat na leto zamuja s plačili najemnin, stanovanjskih stroškov in obrokov hipotekarnega posojila.