Donacije v zdravstvu: Od kod dobiti denar za nujno opremo bolnišnic?

Ljubljana – Kar 83 odstotkov opreme slovenskih bolnišnic je izrabljene. Denarja za nakup novih aparatov iz javnih sredstev ni, brez donatorjev v zdrav­stvu ne gre. A ti so spremenljivi. V zadnjih petih letih so se – če sklepamo po UKC Ljubljana – donacije zmanjšale za polovico.

Bolnišnice in zdravstveni domovi ne morejo brez donacij. Denar potrebujejo za nakup nujno potrebnih aparatov, obnovo operacijskih dvoran in celotnih stavb. Kolikor bolj so aktivni predstojniki klinik in oddelkov, društva bolnikov in združenja zdravnikov, toliko več imajo od njihovih prizadevanj ­bolniki.

Premalo sistemskega denarja

»Pomagamo si z donacijami, za katere zdravniki uporabimo vse svoje zasebne, prijateljske in sorodstvene vezi, navezujemo stike, delamo usluge, da pridobimo naklonjenost tistih, ki se nato odločijo za donatorstvo. Brez donacij ne moremo, saj je sistemskega denarja premalo. Eno je, da se oprema izpopolnjuje, drugo, da se amortizira, in sicer kolikor več delamo, toliko hitreje se izrabi. Pri nas je vsako leto 6000 porodov in 10.000 operacij, se pravi, da se bo ultrazvočni aparat amortiziral prej kot v kakšni manjši bolnišnici, kjer manj delajo,« je ob letošnji predstavitvi projekta Slojenčki povedal Adolf Lukanovič, strokovni direktor ginekološke klinike UKC Ljubljana. V okviru projekta so za porodnišnico zbrali 258.315 evrov.

Dojenčki in otroci nasploh so najbolj »hvaležen« vzvod za ­doniranje sredstev in največkrat se s prejetimi donacijami pohvalijo ravno v porodnišnici in na pediatrični kliniki, za katero že 23 let zbira denar Ustanova za novo pediatrično kliniko. Tudi ta večkrat predstavi svoje dobrodelne akcije (denimo tek Hop na grad) in donirana sredstva. Lani je doniralo 800 posameznikov in podjetij; skupaj so zbrali 107.118 evrov, s katerimi so kupili za pediatrično kliniko nujno potrebne nove aparate. Leto prej je doniralo pediatrični kliniki 2000 oseb in podjetij, zbrali so skoraj 100.000 evrov.

Bolniki in zdravniki zbirajo denar za aparate

Franc Hočevar, član upravnega odbora Ustanove, je dejal, da se donacije bolj prilagajajo dejanskim potrebam klinike, bolj so usklajene z interesi darovalcev in uporabnikov, kot če so to redni nakupi UKC. »Donatorska sredstva pomembno dopolnjujejo zdravstvo. Brez donacij bi marsikatera težava ostala odprta,« je poudaril Hočevar, ki je tudi predsednik Društva uroloških bolnikov. To skupaj z gibanjem proti raku prostate Movember zbira donacije za urološke bolnike.

»Imamo tradicionalne sponzorje Big Bang, Lidl in Revoz, s pomočjo katerih smo kupili nujno potrebne aparate za zdravstvo, kot na primer stol za odvzem krvi lani, letos pa bomo kupili napravo za razbijanje kamnov v mehurju v vrednosti 20.000 evrov. Donirali jo bomo kliničnemu oddelku za urologijo UKC. Za uspešnost zbiranja sredstev je zelo pomembno medsebojno zaupanje. Nobenega dvoma ne sme biti, da bo denar res namenjen za tisto, kar je donatorjeva volja,« je povedal Hočevar, ki opaža, da so se donatorji že »malo naveličali nenehnih stisk zdravstva in zgodb o tem, kaj vse manjka«.

Poleg velikih društev bolnikov in nacionalnih združenj zdravnikov, ki z doniranim denarjem kupujejo opremo za bolnike, zbirajo denar tudi majhna društva, kar je bilo pred časom problematizirano, saj je pri teh večja možnost netransparentne porabe denarja.

V petih letih polovico manj donacij

Skupnih podatkov o tem, koliko denarja na leto zbere zdravstvo z donacijami in sponzorskimi sredstvi, ni. Iz podatkov naše največje bolnišnice (glej graf) vidimo, da je bilo pred petimi leti z donacijami zbranih 5,5 milijona evrov (1,2 odstotka vseh sredstev UKC), lani pa še samo 2,8 milijona evrov (0,6 odstotka sredstev). Domnevamo lahko, da je tudi v drugih bolnišnicah podobno, kar je slabo, saj imajo slovenske bolnišnice in zdravstvo nasploh zastarelo in izrabljeno opremo, stavbe potrebujejo prenovo in bolniki zdravila.

UKC je bilo v petih letih doniranih skupaj 17,1 milijona evrov, od tega največ denarja za izobraževanje (7,6 milijona evrov), donacij v naravi za osnovna sredstva v vrednosti 1,27 milijona evrov in donacija zdravil v naravi v vrednosti 1,63 milijona evrov. Donirali so celo za tekoče poslovanje UKC (138.000 evrov). Največji padec v količini zbranih donacij se je zgodil iz leta 2013 (rekordno leto) v 2014. (najslabše leto v petih letih).

Trije razlogi za zmanjšanje donacij

Razlogov za zmanjšanje donacij je več. Poleg omenjene »naveličanosti« sponzorjev poslušanja o nenehnih nujnih potrebah zdravstva je razlog najbrž tudi v tem, da se je v zadnjih letih poslabšala plačilna sposobnost bolnišnic; dobaviteljem so plačevale celo s šestmesečnimi zamudami. Dobavitelji, ki so praviloma največji donatorji (sredstva za donacije imajo vračunana v ceno proizvoda), se zdaj zaradi neplačanih računov težje odločijo za donacijo. Vzrok je domnevno tudi v veliki akciji kriminalistov leta 2013, s katero so policisti, posledično pa tudi mediji, problematizirali donacije.

Zdravniki po tistem niso več tako angažirani za pridobivanje denarja in opreme, saj se bojijo, da jih bodo preganjali. Sicer so donacije običajen način pridobivanja dodatnega denarja zdravstvenih, raziskovalnih in znanstvenih ustanov v razvitem svetu. Marina Praprotnik iz Ustanove za novo pediatrično kliniko meni, da bi tudi Slovenija lahko z večjimi davčnimi olajšavami spodbujala donacije za zdravstvo.