Tiskane izdaje
Ljubljana − Zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi v prihodnjem mesecu prišel v javno obravnavo, napovedujejo na zdravstvenem ministrstvu. Tovrstnih napovedi je bilo v zadnjem desetletju že kar precej. A tudi če bo zakon zaživel, ne bo čarobno rešil vseh izzivov, ki jih prinašajo demografske spremembe.
Število starejših glede na delovno sposobne se bo do leta 2060 več kot podvojilo, napovedujejo statistike. Če je bilo v letu 2013 od sto delovno sposobnih prebivalcev odvisnih 26,9 starejšega od 65 let, jih bo do leta 2060 že 58,3. Delež ljudi nad 85 let pa se bo iz današnjih dveh povečal na sedem odstotkov.
To je le peščica iz širokega nabora podatkov, ki potrjujejo, da se kot družba staramo. O tem, kako se namerava država prilagajati na razmere, bo med drugim tekla beseda danes na eni od okroglih miz, ki bodo potekale v okviru 17. Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Na njem bodo med drugim predstavili krovne dokumente, s katerimi odgovarjajo na izzive.
Vlada je pred kratkim sprejela strategijo dolgožive družbe, v kateri so pristojni na več kot 40 straneh povzeli stanje, predstavili projekcije in nakazali usmeritve za, kot so zapisali, uspešno prilagoditev družbe in sistemov socialne zaščite. Sedanje rešitve na trgu dela, izobraževanja in sistemov socialne zaščite, ugotavljajo, so bile pretežno pripravljene v drugačnih demografskih razmerah. Delali bomo dlje, delovna mesta bo treba temu prilagoditi, načrtujejo se ukrepi za aktivno starost in podporo za to, da bodo starostniki lahko čim dlje v svojem okolju.
Nujen vzdržen sistem
O tem, kako potrebujemo dolgoročno strategijo, ki bo vzpostavila vzdržen sistem, in tudi da dolgoživa družba odpira številne priložnosti za razvoj in gospodarsko rast, pa je tekla beseda tudi na Posvetu o demografskih izzivih, ki so ga pred dnevi pripravili na Inštitutu za strateške rešitve s predstavniki gospodarske, akademske in drugih sfer, ki se ukvarjajo s problematiko. »Za demografske izzive vemo že desetletja. Slovenska družba se stara že vsaj sto let,« je pojasnila dr. Majda Černič Istenič iz Sazuja in dodala, da se je zadnja generacija žensk, ki je imela dovolj otrok za naravno reprodukcijo, rodila v 30. letih prejšnjega stoletja. Zdaj pa se o tej temi več pogovarjamo, ker se začenja politika nelagodno počutiti. Vendar longitudinalnih raziskav, ki bi spremljale družbo skozi več obdobij in bi lahko služili za oblikovanje ustreznih ukrepov, pri nas ni, je opozorila. Pri korakih, ki jih načrtujejo pristojni, pa opaža, da so prilagojeni zlasti urbanemu prebivalstvu − pozablja se, da polovica ljudi živi na podeželju.
Alenka Žnidaršič Krajnc iz Prve Group je izpostavila več problemov − med drugim tega, da več kot 37 odstotkov upokojencev prejema minimalno pokojnino, ki za polno delovno dobo znaša 500 evrov, hkrati pa jim rigidni predpisi onemogočajo, da bi tisti, ki to želijo, še naprej delali. Obenem zakonodaja, ki delodajalcu onemogoča, da bi delavca, starejšega od 58 let, odpustil, zanj pa je zaradi obveznega dodatka za minulo delo dražji, povzroča, da marsikdo odslovi človeka, preden pride v zaščiteno kategorijo. Kar tretjina ljudi, ki se pri nas upokoji, gre, po podatkih OECD, v pokoj z zavoda za zaposlovanje.
Premajhen delež aktivnega prebivalstva varčuje za starost, tudi zaradi tega, ker so njihovi prihodki zdaj prenizki, da bi lahko še kaj dajali na stran. »Država se obnaša, kot da lahko poskrbi za vse nas, a je dejstvo, da ne more. Od države pričakujem, da pove, da bo poskrbela za minimum, za vse, kar je nad tem, pa bo treba poskrbeti individualo,« meni Žnidaršič Krajnčeva. Da razmeroma malo posameznikov varčuje za starost, je potrdila tudi Alenka Kajzer iz Umarja, ki ugotavlja, da je naše varčevanje predvsem v depozitih in da je velik delež premoženja v nepremičninah, ki pa so v miselnosti večine »nedotakljive«.
Za obdobje, ko postanejo ljudje pri vsakdanjih opravilih odvisni od tuje pomoči, bo zakon o dolgotrajni oskrbi prinesel pozitivne spremembe, zagotovo pa ne more vsega rešiti. Zelo verjetno bodo posamezniki še vedno morali prispevati približno 30 odstotkov cene storitev, do katerih bodo upravičeni. Ni pa še povsem jasno, kakšni bodo vsi viri financiranja zanjo. V posebno blagajno naj bi se po novem stekal denar, ki je za dolgotrajno oskrbo že zdaj namenjen v zdravstveni in pokojninski blagajni, zagotovo pa to ne bo dovolj za kritje 250 milijonov evrov. Anita Jasović iz direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje je potrdila, da se predvideva nova vrsta prispevka ali doplačila.
