Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanci državnega zbora so po nekajurni razpravli o zahtevi za ustavno presojo pobude za referendum o družinskem zakoniku s 45 glasovi za in 36 proti ustavno presojo podprli. Zahtevo je podprla večina poslancev SD, LDS, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev, proti pa so glasovali v SDS, SLS in SNS.
»Takšen izid je bil pričakovan, vesel sem, da bivša koalicija drži besedo, ki jo je dala ob sprejemanju zakonika; bomo pa videli, kaj bo reklo ustavno sodišče,« je takoj po glasovanju za Delo povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Na vprašanje, ali bodo za primer, da ustavno sodišče referendum dopusti, pripravili kampanjo, je odgovoril, da so glede tega še zadržani. Po njegovem gre za vrednosnto občutljiva vprašanja, ki lahko povzročijo nestrpnost do manjšin, zato bodo o tem še premislili.
Pobudniki referenduma so podpise za referendumsko zahtevo začeli zbirati v četrtek. Že prvi dan so domnevno zbrali več kot 10.000 podpisov, vendar se bo njihovo zbiranje z vložitvijo ustavne presoje prekinilo do odločitve ustavnega sodišča, do katere naj bi prišlo v 30 dneh. Če bo ustavno sodišče sklenilo, da je referendum o družinskem zakoniku dopusten, se bo zbiranje podpisov nadaljevalo naslednji dan po objavi odločbe v uradnem listu, poroča STA.
Vodja Civilne iniciative za družino Aleš Primc pa je po glasovanju dejal, da današnjega dne tudi poslanci začetne vlade premiera Boruta Pahorja ne morejo pokvariti. Po njegovih navedbah so namreč pod zahtevo za referendum zbrali že več kot 24.000 podpisov, zaradi česar današnji dan razume kot praznik materinstva in očetovstva.
Svetlik: Otroci v istospolnih skupnostih že živijo
Minister Svetlik je uvodoma poudaril, da ustava varuje družino, jo pusti nedefinirano ter odprto za različne oblike družinskega življenja. Po njegovih besedah otroci že živijo v istospolnih partnerskih skupnostih, država pa je odgovorna, da jim zagotovi enake pravice, kot jih imajo drugi. Ustavno sodišče tako ne more spregledati, da se želi zapreti odprto definicijo družine in da se poskuša implicitno hierarhizirati ali različno vrednotiti različne oblike družinskih skupnosti, je prepričan.
Poslanci pričakovano na dveh bregovih
Razprava med poslanci je bila pričakovano ostra. Po besedah Matevža Frangeža (SD) človeku »postane slabo, ko posluša od članov tega parlamenta razprave o tem, kaj je normalno in kaj ni normalno«. Frangež meni, da je civilizacijski razvoj naše družbe doslej že opravil s to dilemo. »In če je normalno tisto, kar danes propagirajo goreči nasprotniki zakonika, tudi v temu DZ, potem se vnaprej ogradim in rečem, jaz nočem biti normalen,« je dejal.
Branko Grims (SDS) pa je dejal, da naj bi politika vedno temeljila na vrednotah, »danes pa gre brez dvoma za vrednote«. Gre pa tudi za ustavne pravice, kajti tudi pravica do referenduma, do neposrednega uresničevanja oblasti, je ustavna pravica, poudarja Grims. Kot je dejal, zagovorniki zakonika vedo, da je problem zakonika v tem, da so »vanj vključili številne nejasne, dvomljive problematične formulacije, kar je mimo grede že samo po sebi očitno protiustavno«.
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je posvaril, da gre za pravice otrok, ki so nad pravicami posameznih skupin, pa naj bodo te v večini ali v manjšini. Še zlasti sporna je po njegovem mnenju definicija družine, glede katere so poslanci precej razpravljali, a ne zbližali stališč.
