Družinski zakonik je za prve korak naprej, za druge degradacija

Ljubljana – »Vesel sem, da je zakon dobil podporo v parlamentu. Če bo referendum, se bomo trudili ljudem pojasniti, zakaj je ta zakon napredek. Če bo padel, bomo to spoštovali,« je predsednik vlade Borut Pahor danes komentiral sprejetje družinskega zakonika.

Potrdilo tega predpisa je sprožilo številne zelo nasprotujoče si odzive – medtem ko se nekateri strinjajo, da predstavlja napredek, ga nasprotniki najpogosteje opisujejo kot degradacijo tradicionalne družine.

Pri Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in NSi že zbirajo podpise za sklic referenduma, državni svet pa ima do četrtka čas, da se izjasni o vetu nanj.

Minister Ivan Svetlik ni skrival zadovoljstva, da so poslanci »po dolgem času, ko smo se s prepričevanjem javnosti borili za ta zakonik«, potrdili družinsko ustavo, kot jo nekateri imenujejo. »Ustavno sodišče bo pred še težjo nalogo, kot jo je imelo pri pokojninski reformi, kajti moralo bo razreševati vprašanje ene in iste pravice do svobodnega odločanja – enkrat do tega, da se nekdo lahko svobodno izreka, drugič pa, da lahko svobodno izbira svojo obliko družinskega življenja,« je Svetlik odgovoril na vprašanje, kako pričakuje, da bo ustavno sodišče presodilo o ustavnosti referenduma.

O tem, da bi se tudi ta tema lahko znašla na referendumu, se je včeraj pogovarjal s premierom. Pahor, ki pravi, da sluti, kako bi se ljudje odločili, je opozoril, da bi nas v Sloveniji moralo skrbeti predvsem to, da je referendum postal »orožje posameznih skupin«, ki lahko blokirajo vse nujne spremembe v državi.

Zakon ni idealen, je pa zelo velik korak naprej pri odpravi sistemske diskriminacije istospolno usmerjenih na področju socialnih pravic, je ocenil koordinator kampanje Za vse družine Mitja Blažič. »Ne prinaša pa nobene spremembe v razmerju do otrok. Dovoljuje posvojitev biološkega otroka po partnerju, kar je mogoče že po 135. členu veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,« je dejal Blažič.

Preseganje meje demokratične razprave

Sprejetje zakonika, ki »zagotavlja predvsem otrokom veliko višjo raven zaščite pravic in rešuje številna nerešena vprašanja«, je podprla tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Pričakuje, da bodo otroci čim prej dobili svojega zagovornika. »Razumljiva in pohvale vredna je široka razprava ob predlogu zakonskega urejanja razmerij, ki so najbolj občutljiva glede posegov oblastnih organov, pri čemer je uveljavljanje posameznih stališč in predlogov pogosto preseglo meje demokratične razprave,« je Čebašek Travnikova ocenila diskurz, ki že ves čas spremlja družinski zakonik.

Na besednjak v parlamentarnih razpravah, ki so v letu in pol skupaj trajale več kot 80 ur, je v blogu, ki ga je naslovila Družbena (ne)strpnost, opozorila ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Katarina Kresal: »Transkript se na trenutke bere kot kakšen predmoderni, predznanstveni manifest, ki plete rdečo nit od gejev in lezbijk pa vse do sodomije ter kanibalizma in na katerega bi bil verjetno ponosen sleherni srednjeveški inkvizitor.«

Kresalova je zapisala še, da je bilo »veliko besed namenjenih družini – 'pravi' in 'nepravi', kjer je legitimna le tista, v kateri nekdo nosi hlače, drugi pa krilo, ne pa tista, ki ponuja zavetje sožitja, medsebojnega spoštovanja in sreče«.

Jemanje pravice do mame in očeta?

Pri Civilni iniciativi za družino in pravice otrok so včeraj začeli zbirati 2500 podpisov, kolikor jih morajo v državni zbor vložiti v sedmih dneh od sprejetja zakona, da bodo lahko potem zbirali podporo za razpis referenduma. »Zakon je v nasprotju s pomenom, ki ga imata mama in oče za rojstvo, razvoj in vzgojo otroka, krši otrokovo temeljno naravno in človekovo pravico,« je utemeljil vodja civilne iniciative Aleš Primc, ki upa, da bo državni svet izglasoval veto na zakonik, kar mora storiti najpozneje do četrtka. Pobude zanj včeraj še ni vložil nihče.

Ob vetu državnega sveta bi moral poslanci znova glasovati o družinskem zakoniku. Če bi ga znova potrdili, za kar bi bilo potrebnih 46 njihovih glasov, pa bo civilna iniciativa bodisi s podpisi 30 poslancev bodisi z zbiranjem 40.000 podpisov volivcev zahtevala referendum.

Pri zbiranju 2500 podpisov so se ji pridružili pri NSi. Predsednica te zunajparlamentarne stranke Ljudmila Novak meni, da je zakonik škodljiv za odnos državljanov do pojma družine. »Skupnost moža, žene in otrok je tako velika vrednota, da bi družba morala narediti vse, da bi imela takšno veljavo, da bi ljudi spodbujala k temu,« je izjavila Novakova, ki od ustavnih sodnikov pričakuje, da bodo zaščitili pravice otrok. »Otroci so bitja, ljudje, ki potrebujejo posebno zaščito in niso pravica nikogar, niti manjšin,« je dejala predsednica NSi.

Prizadevanja po referendumu je podprla Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. »Prepričani smo, da sprejetje zakonika ne varuje vrednote družine ter pomena očetovstva in materinstva za razvoj otroka,« je sporočil tajnik komisije Tadej Strehovec. Zaradi vključitve instituta istospolnih partnerskih skupnosti je dokument kljub nekaterim dobrim rešitvam za njih problematičen in nesprejemljiv. »Referendum je kot najvišja oblika demokratičnega odločanja v danih razmerah najboljši način, da se vsem državljanom omogoči izvrševanje pravice do soodločanja o vprašanju, kako naj bo vrednota družine urejena v naši zakonodaji,« je prepričan Strehovec.