Tiskane izdaje
Ljubljana – Predvidoma 5. septembra bo parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval pobudo za ustavno presojo, ali je prav, da o družinskem zakoniku državljani glasujemo na referendumu. Po tem pa bo zahtevo za oceno ustavnosti posledic, ki bi lahko nastale z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona, sprejel državni zbor in jo poslal ustavnemu sodišču. Nasprotniki družinskega zakonika pa bodo podpise podpore začeli zbirati 1. septembra.
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je v poslanskem vprašanju ministru Ivanu Svetliku predstavnike ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) obtožil, da želijo z izjavami, da že sedanja zakonodaja omogoča enostranske posvojitve istospolnim partnerjem, vplivati na javno mnenje pred referendumsko kampanjo. Vendar na ministrstvu to odločno zanikajo. Odločba MDDSZ, ki je kot drugostopenjski organ zavrnil sklep centra za socialno delo (CSD) in ugodil vlogi ženske, da posvoji triletnega biološkega otroka svoje istospolne partnerke, je pričakovano odmevala v javnosti. Vlogo je ženska na CSD oddala avgusta lani, po pritožbi pa je MDDSZ svojo odločitev – pri kateri se je opiral na 135. člen veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – sporočil pred tremi tedni.
Že ta datumski okvir se zdi poslancem SLS sporen, hkrati pa ministrstvu očitajo politično nekorekten pritisk na strokovne odločitve. »Z nedavno odločbo dejansko želite vplivati na strokovno presojo institucij, ki so pristojne za odločanje o posvojitvah, to je centrov za socialno delo, saj dokler ni bil sprejet družinski zakonik, takih primerov ni bilo,« je v vprašanju zapisal Jakob Presečnik, ki je poudaril še, da je sporno, da MDDSZ, ki je političen organ, ob konkretnem primeru posega v odločanje s prejudiciranimi rešitvami, »s čimer še pred referendumom očitno želite ustvariti politiko izvršenih dejstev, da bi pravočasno imeli v rokah argument, da je posvojitev otrok istospolnih partnerjev že praksa«.
Mednarodna pravna praksa
Minister Svetlik ima 30 dni časa, da odgovori na poslansko vprašanje. Državni sekretarki Anji Kopač Mrak se zdi pri tem nedopustno, da poskušajo nasprotniki zakonika prikazati, da je odločba neposredno povezana s kampanjo pred referendumom. »Že med pripravo zakonika smo opozarjali, da je kompromis, ki je bil na koncu sprejet, tista točka, do katere še lahko gremo glede na odločitve sodišč, mednarodno pravno prakso in stanje pri nas,« je pojasnila in poudarila, da je pri tem ključen odgovor vrhovnega sodišča 28. novembra 2010 na zahtevo po varstvu zakonitosti.
To je vrhovno državno tožilstvo vložilo po tem, ko je prvostopenjsko sodišče priznalo tujo sodno odločbo v primeru dveh moških, ki sta se registrirala v ZDA in od tam pripeljala otroka. »Tožilstvo je zahtevalo, da se tuja odločba ne prizna, ker je v nasprotju z moralo in javnim redom Republike Slovenije. Vrhovno sodišče pa je odgovorilo, da gre zgolj za tujo sodno odločbo, je pa navedlo zelo jasno dikcijo 135. člena veljavnega zakona, ki pravi, da nihče ne more biti posvojen od več oseb hkrati, razen če sta zakonca. Interpretacija v tej odločbi pravi, da so enostranske posvojitve mogoče, da pa je morda celo ustavno sporno, da dva istospolna ne moreta skupaj posvojiti. V naši pravni praksi to sicer ni precedens, ki ga morajo vsa sodišča upoštevati, vendar v skladu z zakonitostjo sodišča ne morejo vsako posebej odločati o isti stvari. Hkrati je pravna stroka v več člankih zagovarjala to tezo,« je razložila državna sekretarka.
Pomemben interes otroka, ne želja odraslih
Posebno pomembno se zdi, da je v konkretnem primeru center za socialno delo ugotovil, da bi bila posvojitev v korist otroku in da zanjo ni nobenih vsebinskih zadržkov. »Po naši oceni je šlo pri njihovi odločitvi za napačno uporabo materialnega prava,« je dejala Kopač Mrakova in dodala, da imamo odločbe upravnih sodišč, ko so moški posvojili biološke otroke zunajzakonskih partnerk; 135. člen zakona pa ne določa, v kakšni skupnosti morata živeti odrasla za enostransko posvojitev. Pri posvojitvah se upošteva otrokov interes, in ne želja odraslih, je poudarila državna sekretarka – otrok ima pravico do obeh staršev, ker je takrat najbolj varovana njegova korist. V tem primeru se je že rodil v tej skupnosti, drugi biološki starš pa je uradno neznan.
Posvojitev biološkega otroka istospolne partnerke je bila prvi primer, ko se je kdo obrnil na MDDSZ, vrhovno državno tožilstvo pa lahko v treh mesecih po izdaji odločbe vloži zahtevo po ugotavljanju zakonitosti na vrhovno sodišče. Na MDDSZ nimajo nobene druge vloge, menda pa jih je približno deset na centrih za socialno delo.
