Tiskane izdaje
Ljubljana – Zdelo se je, kot da je večna želja Slovenije, vse od osamosvojitve naprej, postati mednarodno prepoznavna država. Zmeda z imeni, zamenjava s »Slovaško« in »Slavonijo«, zapleti s himnami in zastavami so postali že skorajda nacionalna frustracija.
Zdaj, ko je Slovenija deležna pozornosti tako rekoč vseh pomembnih svetovnih medijev, bi frustracij lahko bilo konec. A oblika pozornosti ni takšna, kot bi si jo želeli. Danes se je o krizi v Sloveniji razpisal tednik The Economist, dan pred tem je slovenska premierka spregovorila na zagotovo najvplivnejši televiziji na svetu, CNN. A kakšna so bila sporočila?
Za Janeza Rakuščka, kreativnega direktorja agencije LUNA/TWBA, je največji problem vsebina, ki je bila prazna. »Tako lahko govoriš doma, kjer medijev morda ne jemlješ dovolj resno. A na CCN ne moreš ponavljati nekih obrednih zaklinjanj brez vsebine – treba je odgovarjati s konkretnimi podatki, načrti in datumi,« je dejal Rakušček.
Napaka je bila storjena v preteklosti, tako da je že izhodiščni položaj slab. »Prvo načelo uspešne komunikacije je, da je proaktivna. Takoj ko si potisnjen v položaj, da moraš reagirati, si v podrejenem položaju. Če bi to upoštevali, bi dali informacije, ki so za nas pomembne, še preden od nas zahtevajo, da odgovorimo na vprašanja, ki nas postavljajo v obrambni položaj.«
Rakušček ocenjuje, da je tudi sicer vse, kar se je v zadnjem času dogajalo, bilo izvedeno zelo slabo, za kronski primer tega pa navaja intervju na CNN. A Slovenija ima po njegovem že zelo dolgo težave tudi s tem, da bi poenotila svojo javno podobo, da bi naredila program zunanje prepoznavnosti.
»Kadar ni enotne strategije in enotnega telesa, ki to vodi, potem je rezultat takšen, kakršen je,« je dejal Rakušček in za konec dodal: »Komunikacija je izjemno pomembna. Vedeti moramo, da svet ni tak, kakršen je. Svet je tak, kakršnega zaznavamo. Mi lahko do nezavesti mislimo, da smo takšni, pa nam nič ne pomaga, če nas drugi zaznavajo drugače – takšni smo zanje.«
