Pogajanja z javnim sektorjem: Sindikati državnih organov vztrajajo

Po besedah njihovih predstavnikov sta najprej na vrsti odprava anomalij in uskladitev s pogajalskimi pridobitvami zdravnikov.

pon, 11.09.2017, 20:00
150.000 evrov so po izračunu poklicnih gasilcev vredne njihove zahteve za odpravo anomalij.

Ljubljana – Odprava anomalij nad 26. plačnim razredom, uskladitev plač za delovna mesta, primerljiva z zdravniškimi, določitev »plačne strehe« in sprostitev še veljavnih varčevalnih ukrepov je le nekaj tem, o katerih naj bi se najpozneje do novembra uskladili predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja.

»Vlada se bo morala spopasti s posledicami odločitve, ki jo je sprejela, ko je podpisala sporazum z zdravniki. To bo gotovo vplivalo na ravnanje in zahteve drugih sindikatov,« je pred današnjim nadaljevanjem pogajanj napovedal Jakob Počivavšek, vodja druge pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja. Želja sindikatov in ministra Borisa Koprivnikarja je, da bi se še jeseni uskladili o nerešenih vprašanjih. »To je izvedljivo, če bo volja, kar pomeni, da bo treba zagotoviti denar,« je dejal Počivavšek. Za zdaj obstajajo le okvirni izračuni, koliko, saj so sindikalna in vladna stališča o tem, katera delovna mesta so podcenjena in katera so primerljiva z zdravniškimi, različna.

Zaplesti se utegne tudi pri noveliranju zakona o javnih uslužbencih, kjer je določen najvišji plačni razred, ki ga lahko doseže uslužbenec. Na podlagi stavkovnih zahtev zdravnikov bi vlada »streho« postavila v 60. razredu, zdravniki pa si takih omejitev ne želijo.

Vlada začudena nad zahtevami

»Treba bo počasi potegniti črto in videti, ali je že prišel čas, da napovemo stavko,« pravi vodja skupnega stavkovnega odbora državnih organov Dušan Pečnik. Vlada je začudena nad njihovimi zahtevami, zlasti zato, ker pogajanja potekajo že od pomladi.

Sindikati državnih organov, carinikov, ministrstva za obrambo, veterinarjev, vojske, obrambe in zaščite ter pilotov ministrstva za obrambo, ki tvorijo stavkovni odbor reprezentativnih sindikatov državnih organov, so do danes postavili vladi rok, do katerega pričakujejo njen odgovor. Od sredine julija, ko se je stavkovni odbor sestavil, si pišejo drug drugemu. »Radi bi se začeli resno pogovarjati. Pozivamo jih, naj se usedejo z nami, da bi bilo mogoče kaj rešiti,« je dejal Dušan Pečnik, predsednik sindikata carinikov in vodja stavkovnega odbora.

Njihove stavkovne zahteve so, med drugim, dvig osnovnih plač za štiri plačne razrede (16 odstotkov) vsem zaposlenim, sklenitev normativnega dela kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, zmanjševanje delovne obveznosti za 20 odstotkov za delavce nad 50. letom starosti, štirikratno plačilo dela prek polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih, zvišanje prispevne stopnje za poklicne pokojnine.

Vlada: Nerazumne zahteve

Vlada je zahteve zavrnila kot nerazumne, zlasti linearni štiriodstotni dvig plač in po odpravi anomalij sredi pogajanj o odpravi anomalij. Stavkovni odbor se je na sklep odzval s pismom, v katerem je izrazil začudenje in ogorčenje nad odgovorom vlade, ki po njihovem mnenju kaže zelo nizko raven poznavanja problematike pooblaščenih uradnih oseb represivnega dela državnega aparata ter uslužbencev države in uprav lokalnih skupnosti. Očitajo ji, da razume zgolj položaj tistih, ki so stavkali ali s stavko zagrozili.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je že prejšnji teden komentiral, da mu je nerazumljivo, da sindikati državnih organov grozijo s stavko, če jim ne bodo prisluhnili, ko pa ves čas sedijo za pogajalsko mizo. »Naše zahteve ne morejo biti predmet teh pogajanj, ker so bile postavljene prej in so specifične za zaposlene, ki jih zastopamo,« odgovarja Pečnik. Poudaril je, da ne predstavljajo le pooblaščenih uradnih oseb, ki so jim plačna nesorazmerja urejali v dogovoru, podpisanem konec julija, temveč vse zaposlene v organih.

»Že na pogajanjih smo opozarjali, da je malo čudno, da dobi 150.000 zaposlenih, skupaj s plačno skupino J, 70 milijonov evrov za odpravo anomalij, vrednost dviga 5000 zdravniških plač pa je več kot 100 milijonov evrov. Zdaj bo potreben še rebalans proračuna za sanacijo bolnišnic, tri četrt tega denarja pa bo verjetno za plače. Če odziva ne bo, bom sklical stavkovni odbor in se bomo dogovorili, kako stopnjevati aktivnosti. Najprej najbrž z napovedjo stavke in kakšnimi protesti, če bo treba,« je napovedal Pečnik.

Policisti in gasilci posebej

Policisti, nezadovoljni s tem, da so drugim uniformiranim poklicem ob odpravi anomalij višali plače, njim pa ne, ne sodelujejo v odboru. Prav tako v njem ni poklicnih gasilcev, ki se z vlado pogajajo posebej. Še vedno niso našli skupnega jezika pri kolektivni pogodbi in »prvi fazi« odprave anomalij. Za dve delovni mesti zahtevajo povišanje za tri plačne razrede, za devet delovnih mest pa za dva; vlada je bila doslej pripravljena dati po en razred manj. Opozarjajo na zelo očitna nesorazmerja: kdor postane vodja gasilske skupine, denimo, ni plačan nič več, kot je bil kot član skupine. Niti sestanek z resorno ministrico Andrejo Katič prejšnji teden ni zbližal stališč, saj jim je ponudila le nekatere dodatke, v kar, po besedah Davida Švarca, sekretarja sindikata poklicnih gasilcev, nočejo privoliti.

Upajo, da bo rezultate prinesel četrtkov sestanek s predstavniki ministrstev za obrambo, finance in javno upravo. Če do sredine meseca ne bo nobenih pozitivnih korakov, proti koncu meseca ali v začetku oktobra napovedujejo protestnih shod.

Vsi predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pa so danes nadaljevali centralna pogajanja za odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom, za zdaj se še usklajujejo, o čem se bodo pogajali in kakšen bo časovni načrt. Želja ministra Koprivnikarja, da bi še jeseni vse sklenili, bo morala biti primerno finančno podprta, da bi se uresničila.

Prijavi sovražni govor