Tiskane izdaje
Predlagatelji veta so po besedah Samerja Khalila, prvopodpisanega pod predlog, prepričani, da obstaja več tehtnih razlogov, ki po mnenju številnih strokovnjakov ustavnega in mednarodnega prava nesorazmerno posegajo v ustavo in mednarodno zagotovljene pravice.
Iz postopkovnih razlogov se jim zdi sporen sam proces sprejemanja zakona, saj je bil po eni strani sprejet »na zalogo«, hkrati pa po nujnem postopku. Khalil je še opozoril, da je ministrstvo za notranje zadeve zakon pripravljalo nepregledno in skrito pred očmi javnosti, brez temeljite javne razprave. Khalil je prepričan, da sprejemanje tako občutljivih in pomembnih ukrepov zahteva široko družbeno in politično soglasje. Prav tako predlagatelji veta menijo, da bi morali pri pripravi zakonskega predloga aktivno sodelovati tudi drugi resorji, zlasti ministrstvo za zunanje zadeve.
Khalil je spomnil, da novela po mnenju številnih pravnih strokovnjakov ter nevladnih in medvladnih organizacij nesorazmerno krši človekove pravice in temeljne svoboščine, še zlasti pravico do azila. Prepričan je tudi, da bi imela uveljavitev omenjenega novele nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za Slovenijo in njene interese v mednarodni skupnosti.
V bran zakonu je stopila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ki je poudarila, da mora biti del mednarodne zaščite tudi preprečevanje zlorab in morebitnega zloma azilnega sistema. Ta pa je po njenih besedah v primeru masovnih migracij pričakovano dejstvo. Nujni postopek sprejemanja zakona pa je upravičila z besedami, da se »situacija lahko vsak hip spremeni«.
Razmere, s katerimi se soočamo v zadnjih dneh, po besedah ministrice pritrjujejo argumentom v prid zakonske novele. Tako bo Avstrija najpozneje marca začela zavračati prosilce za azil in zaprla meje, je opozorila Györkös Žnidarjeva.
