Državni svet ni ustavil milijardne dokapitalizacije bank

Za veto na 4,7 milijardno bianco menico vladi za sanacijo bank je bilo 13 svetnikov, proti 14.

Objavljeno
05. december 2013 12.38
Banka Slovenije - NK
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika
Ljubljana - Državni svet z vetom vladi ni onemogočil, da bi po objavi stresnih testov v petek, 13. decembra, lahko takoj dokapitalizirala osem bank, med njimi NLB, NKBM in Abanko, z do 4,7 milijardami evrov. Za veto je glasovalo 13 svetnikov, proti 14.

Izredno sejo in glasovanje o vetu o noveli zakona o javnih financah je zahtevalo osem svetnikov, ki so člani SDS, z oceno, da bo takšna dokapitalizacija netransparentna in da bi o dokapitalizacijah posameznih bank moral soodločati državni zbor.

Bojan Kekec je v imenu te skupine svetnikov opozoril, da državni svet o pomembnem dogajanju, če ne bi predlagali veta, sploh ne bi imel možnosti razpravljati, opozoril je na paniko med ljudmi v zadnjih dneh, ki so z bank že umikali vloge.

Obenem je opozoril tudi na odstop senata komisije za preprečevanje korupcije prejšnji teden in jo pojasnil tudi z netransparentnostjo in nepravilnostmi v bančnem sistemu, ki jih država z dokapitalizacijami pokriva.

Čufer: Vsako odlašanje pomeni težave

Finančni minister Uroš Čufer je tudi s sklicevanjem na sodbo ustavnega sodišča, ki je pred letom prepovedalo referendum o ustanovitvi slabe banke, svetnike pozval, naj veto zavrnejo, ker vlada potrebuje pravne podlage za takojšnjo izvedbo ukrepov, ko bodo prihodnji teden razglašene ocene bank.

»Država bo morala nemudoma ukrepati in javnost in investitorje informirati o potrebah bank in o ukrepih vlade,« je dejal Čufer in dodal, da lahko vsako odlašanje povzroči nesigurnost na bančnih trgih s finančnimi posledicami.

Minister je zagotovil, da posledica dokapitalizacije bank ne bo dodatno zadolževanje države, o pomoči bankam pa bo na pobudo Banke Slovenije in predlog finančnega minsitra odločala vlada.

Možnost, ki jo je zahtevala opozicija v državnem zboru, da bi o načrtu dokapitalizacij odločal še državni zbor, je Čufer komentiral z oceno, da bi pomenila veliko časovno oviro in negotovost, vprašanje pa je tudi, ali je državni zbor sploh pristojen za potrjevanje operativnih načrtov.

Kdo politizira državni svet?

Pomembno vlogo, da veto ni bi bil izglasovan, so imeli predstavniki sindikatov. Branimir Štrukelj je denimo opozoril, da svet ne sme postati rezervni poligon za spopade koalicije in opozicije. Dejal je tudi, da svetniki, ki ne skrivajo, da so člani SDS, med argumenti za veto navajajo obstrukcijo v državnem zboru in trdijo, da bi zbor moral sprejeti rešitev, ki jo je tam predlagala opozicija.

Če to sprejmemo, ne potrebujemo več državnega sveta, je dejal Štrukelj. Tisti, ki pravijo, da so apolitični, najbolj politizirajo, mu je odgovoril Branko Šumenjak in napovedal, da bo veto podprl, ker o tako velikanskih vsotah država ne sme odločati v dveh dneh, to se dogaja le, ko hoče kdo kaj skriti.

Ker prihaja minister Čufer iz NLB, premierka Alenka Bratušek pa je bila v preteklosti tudi nadzornica NKBM, je za Šumenjaka to, kot da bi naglo odločali o pristojnost volkovom, da varujejo ovce.

Več županov, večina sodi k SDS, je opozarjalo, da morajo v občinske svete tudi za deset tisoč evrov, tu pa bi vlada odločala o milijardah brez državnega zbora, česar svojim volivcem, ki bodo to morali plačati, ne morejo pojasniti.

Janvit Golob, ki ne sodi v SDS, pa je ocenil, da zaradi veta ne bo nobene škode, poslanci bodo morali le znova premisliti in odločiti, ali teh petih milijard za banke ne bomo »pognali« kot že velikokrat v preteklosti, ko jih je država dokapitalizirala.

Štrukelj je z Golobovimi opozorili, da je neresno, kako pozno je vlada spremembo zakona predlagala, soglašal, a je vztrajal, da pa veto ne more biti utemljen z razlago, da je v državnem zboru imela prav opozicija s svojim dopolnilom.

Zgodovina zapleta o dokapitalizaciji

Novelo zakona o javnih financah je sredi prejšnjega tedna po korespondenčni seji parlamentu predlagala vlada, koalicijski poslanci pa so jo do konca tedna zaradi urgentnih potreb države interventno že uzakonili, da bi vlada banke lahko takoj dokapitalizira z 1,2 milijarde z zadolževanjem, ki ga dopušča že zakon o izvrševanju proračunov, pa tudi iz vseh prostih denarnih sredstev državnega proračuna, ki jih je za okoli 3,5 milijarde evrov.

Opozicijske SDS, SLS in NSi so bliskovite odločitve v odboru za finance DZ o dodatnem pooblastilu vladi prejšnji teden obstruirale zaradi ocene, da bi parlament moral vedeti in soodločati, katere banke bodo dobile davkoplačevalski denar. Poslanci vseh treh opozicijskih strank so pred glasovanjem odšli iz dvorane.

Zakaj vladna zamuda

»Predlog je bil pripravljen zelo hitro. Začeli smo dobivati signale iz evropskih institucij, kako bo odobravanje pomoči v Sloveniji potekalo. Kažejo se obrisi, kakšne bodo potrebe po dokapitalizacijah. Zato je bilo treba hitro pripraviti pravno podlago, da bo po 13. decembru mogoče hitro odreagirati,« je državna sekretarka Mateja Vraničar v sredo pojasnila komisiji za gospodarstvo DS zakaj je vlada spremembo ureditve predlagala tako pozno in po izjemni proceduri.

Vraničarjeva je pojasnila tudi, zakaj se vlada ni odločila, da bi banke reševala s pomočjo družbe za upravljanje slabih terjatev banke (DUTB), ki je bila za to ustanovljena. V vladi so ugotovili, da bi bile dokapitalizacije s pomočjo slabe banke počasnejša rešitev. Denar bi morala vlada najprej zagotoviti za slabo banko, da bi ga ta potem ta namenila za tiste banke, ki bodo zaradi rezultatov stresnih testov v težavah.

Novela zakona o javnih financah pa po drugi strani vladi omogoča neposredno intervencijo - cilj bi bilo torej mogoče doseči s korakom manj. Bilance bank pa bo dodatno popravil še prenos slabih terjatev na slabo banko, ki bo potekal hkrati z dokapitalizacijami ali pa jim bo sledil.

Po zakonu o slabi banki - sprejetim pred letom dni, še v času ministra Janeza Šušteršiča - tudi za slabo banko stoji država s štirimi milijardami jamstev. Sanirane bodo tako državne banke kot banke v zasebni lasti. Tudi pri slednjih bo ukrepala vlada, če tega ne bodo takoj storili lastniki.

V paket nista vključeni Probanka in Factor banka, ki sta že v postopku nadzorovane likvidacije, kar bo tudi stalo kakšno milijardo. Sanacijo bank pa bo olajšala tudi že sprejeta novela zakona o bančništvu, ki omogoča razlastitev imetnikov bančnih obveznic in podobnih papirjev v postopkih davkoplačevalskih sanacij v višini do pol milijarde evrov.