Državni vrh enoten, politika in družba razdvojeni

Vladne stranke in NSi za spomenik, Levica in SDS proti. Po mnenju ZZB molitev nadškofa Zoreta ne sodi na proslavo.

sre, 12.07.2017, 20:00

Socialni filozof Igor Pribac o dilemah, ki se pojavljajo ob otvoritvi spomenika vsem žrtvam vojn:

»Ne pomnim, da bi kdaj videl vse tri predsednike Slovenije bolj zategnjenih obrazov, kot so bili na posnetkih nastalih pred leti ob predstavitvi makete neformalnega spravnega spomenika, ki se jutri svečano otvarja. Zaskrbljenost za usodo spomenika je bila jasno vidna. Vanj je bila položena usoda sprave med Slovenci in s tem menda tudi usoda slovenskega naroda. Bo kos zahtevni nalogi? Ga bo javnost sprejela z naklonjenostjo? V času njegovega nastajanja se je ta zaskrbljenost samo še okrepila. Mnogi, iz stroke in laiki, so v dveh kvadrih obeležja prepoznali upodobitev trajne nespravljenosti Slovencev - popolnega nasprotja tega, kar naj bi predstavljal. Takšnega mnenja sta bila tudi sicer tako zelo nasprotujoča si Janez Janša in Spomenka Hribar (ki je svoje stališče nedavno omilila). Ostra kritika in zadržanost dveh tako pomembnih mnenjskih voditeljev obeležju ne obeta lahkega opravljanja svoje naloge. Tudi med prepričanimi zagovorniki sprave - kar Spomenka Hribar nedvomno je - ne. Postavitev obeležja ne bo zadnje dejanje spravnega procesa. Pa ne le zato, ker država še ni izpolnila zavez glede neoznačenih grobišč po vojni pobitih. Sprave ne bo, dokler se bo komur koli v Sloveniji splačalo postavljati jo na svojo agendo. Dejansko smo osnovno politično spravo že davno dosegli s tem, ko smo sprejeli parlamentarizem, v katerem se vse stranke pogovarjajo z drugimi, in s tem, ko Slovenci v veliki večini dan na dan tvorno sodelujemo drug z drugim v skupnih projektih ne glede na politična prepričanja. Prav tako se strinjamo, da hočemo zvedeti resnico o naši preteklosti. To je zadostno izhodišče za sožitje. Priznanje in opravičilo za pretekle grehe sta dobrodošla nadgradnja. Tudi jutrišnji dan je priložnost zanjo. Danes bosta tako kot pred dobrega četrt stoletja v Rogu pred pomnikom preteklosti spet stala predsednik države in najvišji predstavnik RKC v Sloveniji.«

Ljubljana - Jutrišnje odkritje spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam bo po eni strani demonstriralo enotnost državnega vrha, ker se ga bodo udeležili vsi vidnejši funkcionarji države, po drugi strani pa politika in civilna družba ostajata razdeljeni.

V parlamentarnih strankah različno gledajo na jutrišnji dogodek odkritja spomenika vsem žrtvam vojn v središču Ljubljane. Spomenik, ki je bil predviden v zakonu iz leta 2009, je bil plod političnega prizadevanja vlade iz tistega obdobja, ko je bil premier Borut Pahor.

Za politiko, ne za ljudi

Zdajšnji predsednik republike si je v novi funkciji še naprej prizadeval za izpeljavo projekta do konca, omogočila pa ga je sedanja vlada Mira Cerarja, ki je priskrbela sredstva za postavitev spomenika, poleg tega pa je tudi finančno podprla prizadevanje komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, da so se začela grobišča po državi urejati. Ko smo pred dvema letoma v anketi Dela spraševali, ali slovenska javnost podpira postavitev takšnega spomenika, je skoraj tri četrtine vprašanih odgovorilo pritrdilno.

Glede na te okoliščine odkritje spomenika v centru Ljubljane podpirajo vladne stranke. Tako je pred dnevi poslanec SMC Dragan Matić v izjavi za medije dejal, da je to izjemno pomembno simbolno dejanje in civilizacijska naloga, da se dostojno pokopljejo vsi mrtvi. Vendar se na tej točki konteksti ne končajo, saj je Matić dodal, da sicer v drugi svetovni vojni ni bilo brezmadežnih strani, »vendar da je povsem jasno, kdo je bil generalno gledano na pravi strani«.

Vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša meni, da spomenik bolj potrebuje politika kot pa slovenski narod, ki je po njegovem mnenju »relativno dobro spravljen«, še zlasti mlajše generacije. V SD podpirajo odkritje spomenika in pozivajo ljudi, naj se dogodka množično udeležijo in s tem poklonijo vsem žrtvam, da se to obdobje zgodovine enkrat za vselej konča. K spravni drži ob tem dogodku poziva tudi predsednica NSi Ljudmila Novak. Po njenem mnenju spomenik še ne pomeni sprave, je pa lahko simbol sprave, zato upa, da kot tak ne bo razdvajal ljudi, ampak ponujal priložnost za ponovni razmislek, kaj mora slovenski narod še storiti, da bi bolj složno živel.

Preostali del slovenske politike je do današnjega dogodka veliko bolj sovražno nastrojen. Iz SDS uradnih odzivov ni, lahko pa iz sporočil na družbenih omrežjih sklepamo, da je zanje spomenik še ena domnevna prevara. Prvak te stranke Janez Janša je ob objavljeni fotografiji vabila na dogodek na twitterju zapisal, da gre za novo izkrivljanje resnice. »Vojna je za množično komunistično morijo leta 1945 kriva toliko, kot je puška kriva za umor.« Ostro odklonilno so do spomenika in samega dogodka nastrojeni tudi v Levici. Poslanka te stranke Violeta Tomić pravi, da je s tem dogodkom politični esteblišment izgubil kompas, popolnoma razvrednotil NOB in s tem odprl vrata mračnjaštvu, zato jih na trg ne bo.

Tja ne bo tudi nikogar iz Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Predsednik Tit Turnšek pravi, da žrtev in krvnikov ni mogoče polagati v isti grob. Turnška je zmotilo tudi, da bo molitev ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta del državne proslave. Molitev je lahko pred slovesnostjo ali po njej, ne pa del proslave. »Kaj pa bo z molitvijo za Žide, pravoslavce, protestante in druge, ki so tudi med žrtvami?« se je vprašal Turnšek. Tak spomenik obžaluje tudi Spomenka Hribar (ki si že 30 let prizadeva za spravo), ker, kot je izjavila za Dnevnik, dva zidova še naprej simbolizirata razdeljenost Slovencev.

Prijavi sovražni govor