Tiskane izdaje
Slovesnosti v dvorani, kjer je 23. decembra 1992 potekala tudi konstitutivna seja državnega sveta (DS), so se udeležili prejšnji predsedniki DS, Ivan Kristan, Tone Hrovat in Janez Sušnik, predsedniki ustavnega, vrhovnega in računskega sodišča, Ernest Petrič, Branko Masleša in Igor Šoltes, ter podpredsednika državnega zbora (DZ) Romana Tomc in Jakob Presečnik. Med zbranimi so bili sedanji in nekdanji državni svetnice in svetniki, poslanci, sodelavci DS, pa tudi predstavniki interesnih združenj, organizacij in strokovne civilne družbe.
Kot je dejal Kavčič, smo se 23. decembra 1990 na plebiscitu odločali o samostojni in neodvisni poti državljanov Slovenije v svoji državi. Na ta dan leto kasneje je takratna skupščina sprejela prvo slovensko ustavo, 23. decembra leta 1992 pa sta se na ustanovni seji prvič sestala DZ in DS. »S temi mejniki so bili postavljeni temelji naše državnosti in temelji DS kot organa, ki ima svoje mesto v okviru zakonodajne funkcije oblasti,« je poudaril Kavčič.
Ocenil je, da je DS v preteklih dvajsetih letih pomembno dopolnjeval delo DZ, in »z uporabo mehanizma uravnoteženja in zavor« tudi zelo uspešno odigral svojo ustavno vlogo. Prednost DS v sedanjem ustavnem zapisu pa je po njegovih besedah konceptualna zasnova, ki ne omogoča prevlade posameznih interesov, interesov strank ali posameznih lobijev.
Kavčič se je dotaknil tudi dilem glede vloge DS, ki so se pojavljali v precejšnjem delu njegovega obstoja. Ugotavljal je, da je politika v Sloveniji postajala vse bolj stvar političnih strank, le-te pa vse bolj orientirane na povezavo s finančnimi interesi, vplivnimi centri in na dvoletno miselno obzorje razmišljanja - od volitev do volitev. »Medijski prostor in poudarki so postali flagrantno odvisne spremenljivke vplivnih centrov. S tem je tudi DS postajal vse bolj nepriljubljen pri glavnih politično-strankarskih odločevalcih, saj je pogosto izkazal svojo sistemsko nepodrejenost,« je dejal.
Ob koncu pa je izrazil pričakovanje, da se bo dvodomnost razvijala še naprej in da bo v politiki kmalu prevladal razum, da varovalke v sistemu zavor in ravnovesij, kakršen je veto in referendum, morajo obstajati za nemoten in normalen razvoj demokracije. Zato je modro in koristno dvodomnost krepiti, ne pa razmišljati o njeni ukinitvi, je poudaril.
S tem so soglašali tudi predstavniki interesnih združenj, organizacij in strokovne civilne družbe, ki so v nadaljevanju nagovorili zbrane. »V slovenskih občinah smo prepričani, da če DS ne bi bilo, bi si ga bilo treba omisliti,« je dejal predsednik Skupnosti občin Slovenije Leo Kremžar in dodal, da je DS ne le varovalka, regulator, ampak je v tem trenutku edini organ, ki zastopa široke interese vseh ljudi v tej državi. Namesto o ukinitvi pa bi kazalo razmišljati o tem, da bi mu dali večjo težo, več pristojnosti.
Brez resnega zastopstva v DS bi kmetje, podeželani imeli marsikateri problem več, je poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj. Za sodelovanje so se DS zahvalile tudi predstavnice civilne družbe. Kot je povzela predsednica združenja za pravice bolnih otrok Biserka Marolt Meden, DS upošteva civilno družbo, ji prisluhne in ji pomaga, da lahko izrazi svoja strokovna stališča in postane slišna, ter zaključke posreduje vladi in DZ.
Kavčič je v nagovoru omenil tudi nekaj statističnih podatkov o dosedanjem delu DS. Ta je do danes sprejel 112 odložilnih vetov, od tega jih je bilo za DS uspešnih 19. Podal je 42 zakonodajnih pobud, 45 zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti ter devet zahtev za avtentično razlago. Na predloge zakonov in drugih aktov v zakonodajnem postopku je DS podal 554 mnenj, komisije DS pa so oblikovale skupno preko 2000 mnenj.
Pristojnost zahteve za uvedbo preiskave o zadevah javnega pomena je DS uporabil štirikrat, instrument zakonodajnega referenduma pa v 20-letni zgodovini dvakrat, kar po Kavčičevih besedah dokazuje njihovo odgovornost in premišljenost. Zato po njegovih besedah tudi ni nikakršne posebne potrebe, da bi se to pristojnost z napovedano spremembo ustave DS jemalo.
Kot pomembno je izpostavil tudi trdno povezanost DS z organizirano strokovno civilno družbo, na kar po njegovih besedah kaže več kot petdeset dogodkov samo v zadnjem letu in prek 300 dogodkov v zadnjem mandatu.
Mandat sedanjemu, četrtemu sklicu DS se bo iztekel decembra letos. Tudi v zadnjem mandatu pa so bili aktualni predlogi za ukinitev DS, vendar za zdaj kaže, da za sprejetje predloga v DZ ni potrebne večine.
