Tiskane izdaje
Letošnje delo parlamenta je najbolj zaznamovala politična kriza, ki je nastala kot posledica poročila protikorupcijske komisije o spornih ravnanjih Janeza Janše (SDS) in Zorana Jankovića (PS). »Iskanje poti iz nastale politične zagate je poslanskim skupinam in poslancem jemalo relativno veliko časa in energije, ki bi jo bilo koristneje preusmeriti v intenzivnejšo zakonodajno in drugo dejavnost iz pristojnosti DZ,« se strinja naš sogovornik, februarja sicer tudi sam resno v igri za mandatarja.
Parlamentarcem je letos uspelo sprejeti kar nekaj pomembnih zakonov. Potrdili so tri spremembe, za katere je bila potrebna – doslej tako rekoč nedosegljiva – dvetretjinska večina. Tako so konec maja z enim samim glasom proti omejili pravico do referenduma, še prej pa v ustavo zapisali razvpito fiskalno pravilo. Proti temu je glasovalo osem poslancev vladne SD, med njimi tudi predsednik DZ Janko Veber, pravilo »Porabiti je dovoljeno le toliko, kolikor je ustvarjenega« pa bo vendarle začelo veljati leta 2015. Ustavna večina je bila potrebna tudi za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU. To je Slovenija kot 23. članica Unije potrdila z 82 glasovi za in nobenim proti, kljub negotovosti ob zamenjavi oblasti na Gregorčičevi.
Ključna menjava oblasti
In prav izvolitev nove vlade je bila po mnenju Cerarja najpomembnejša politična odločitev DZ v tem polletju. Spomnimo, konec februarja je bila najprej s 55 glasovi za in 33 proti izglasovana konstruktivna nezaupnica premieru Janezu Janši, Alenka Bratušek (PS) pa je zaprisegla kot prva predsednica slovenske vlade. Sredi marca je bila potrjena še njena 13-članska ministrska ekipa. Zanjo je glasovalo 52 poslancev, 35 jih je bilo proti, interpelacije v prvih 119 dnevih dela ni doživel še noben član vladne ekipe.
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti je poudaril še tri pomembne novele zakonov, ki so jih poslanci potrdili letos. Še v času prejšnje vlade so brez glasu proti sprejeli reformo trga dela, nova koalicija pa je po številnih notranjih bojih konec prejšnjega meseca vendarle prižgala zeleno luč tudi za začetek privatizacije prvih 15 podjetij v državni lasti. Prejšnji teden so poslanci izglasovali še rebalans proračuna, ki ob precej nižje ocenjenih prihodkih nekoliko zvišuje državne odhodke, proračunski primanjkljaj pa je 1,5 milijarde evrov.
Ekstremisti in banke
Najbolj delaven je bil odbor DZ za zunanjo politiko, ki se je sestal 34-krat in skupaj razpravljal več kot 54 ur. Parlamentarne delegacije so opravile tudi šest protokolarnih obiskov v tujini, in sicer v Srbiji, Italiji, Nemčiji in Veliki Britaniji ter dvakrat na Hrvaškem. DZ je prejel tudi dve zakonski pobudi državljanov: društvo upokojencev je predlagalo spremembo volilnega sistema, policijski in vojni veterani pa so zahtevali spremembo varčevalnega zakona Zujf.
Manj napetosti
»Z oblikovanjem nove vladne in parlamentarne koalicije se je precej zmanjšala napetost med vladajočo politiko in civilno družbo. Vendar pa je to zaradi dejstva, da poti iz krize še ni videti, lahko zgolj zatišje pred kakim novim jesenskim ali poznejšim viharjem,« pod črto ocenjuje Miro Cerar. Pri tem dodaja, da so opazni tudi posamezni poskusi, da bi dvignili raven politične kulture. »Vendar kakšnega splošnega napredka, v smislu, da bi parlamentarne razprave potekale onkraj politikantskih in brezplodnih ideoloških razprav, v tem pogledu še ni,« še dodaja naš sogovornik.
