Tiskane izdaje
Ljubljana - Državni zbor (DZ) je o sumu pranja denarja v primeru Farrokh v NLB potrdil ugotovitve vmesnega poročila bančne preiskovalne komisije DZ in posebnega poročila komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Obenem je potrdil tudi predloge sklepov prve komisije za uvedbo nadzora, poroča STA.
DZ bo tako generalni policijski upravi, uradu za preprečevanje pranja denarja, Banki Slovenije in Komisiji za preprečevanje korupcije predlagal, naj v roku treh mesecev opravijo interni nadzor s poudarkom na odgovornosti pristojnih v primeru Farrokh.
Vladi bo naložil, naj kot skupščina Slovenskemu državnemu holdingu naroči pripravo podrobnega poročila o tej zadevi. Medtem ko je komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb poročilo in ugotovitve, ki kažejo na zavlačevanje pristojnih služb, že posredovala Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in tožilstvu, bo to storila tudi bančna preiskovalna komisija.
Tri komisije za preiskavo suma pranja denarja
Njen predsednik Anže Logar (SDS) je ob četrtkovi obravnavi poročila poudaril, da je NLB iranskemu državljanu dve leti omogočala, da je iz svoje države plasiral približno eno milijardo dolarjev in to v času, ko je bil Iran pod posebnimi omejevalnimi ukrepi zaradi sankcij.
Podjetje Farrokh iz davčne oaze je po njegovih navedbah leta 2010 opravilo največji promet na NLB. »Po preučitvi dokumentacije smo ugotovili, da so odgovorni v politiki, uradu za preprečevanje pranja denarja in NLB delovali po znanem načelu nič ne vidim, nič ne slišim,« je po poročanju STA dejal Logar.
Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims (SDS) pa je na petkovi obravnavi poročila izpostavil, da so v tem primeru odpovedali praktično vsi nadzorni mehanizmi, nadzorne institucije in institucije pregona.
Nakazila iranske banke je v dokumentih našla Logarjeva komisija, ki raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013. Zadevo je kasneje odstopila Grimsovi komisiji. Prva je opravila nekaj zaslišanj, druga pa pogovor z direktorjem urada za preprečevanje denarja Darkom Muženičem in direktorjem urada v tistem obdobju Andrejem Plausteinerjem.
V DZ je zaradi te zgodbe že nastala nova preiskovalna komisija, ki bo pod vodstvom Janija Möderndorferja (SMC) zaslišala javne funkcionarje v času med letoma 2008 in 2011. Ker politične odgovornosti ne more ugotavljati le na podlagi pričevanj politikov, bo - kot je napovedala - zaslišala vse akterje iz te zgodbe, tudi vodilne iz NLB.
